Simulacije

Računalniške simulacije uporabljajo računalniške modele za napovedovanje, kako se bo sistem obnašal v določenih pogojih. Računalniške simulacije, podobno kot računalniške modele, ustvarimo s pomočjo matematičnih formul.

Razlika med modelom in simulacijo je v tem, da simulacija za posnemanje sistema uporablja tudi nekaj fizičnega.

Zelo dober primer simulacije je simulator letenja (ang. flight simulator) ali simulator vožnje (ang. driving simulator). Drug primer simulacije je simulator vožnje z vlakcem smrti v zabaviščnem parku.

Posebna oblika simulacije je tudi navidezna resničnost (ang. virtual reality – VR). Navidezno in nadgrajeno resničnost smo že omenili v poglavju o predstavitvi z gibljivo sliko.

*Simulacija epidemije

Simulacije so lahko tudi zelo učinkovito orodje za napovedovanje različnih scenarijev oziroma različnega poteka epidemij nalezljivih bolezni. S pomočjo simulacij lahko odgovorni sprejmejo ustrezne ukrepe za omejitev epidemije.

Prav videoposnetek Simulating an epidemic je osnova interaktivne simulacije, ki si jo bomo ogledali v nadaljevanju. Simulacija omogoča različne načine druženja ljudi, ki so omenjeni v videoposnetku: ljudje se prosto gibljejo, ljudje obuskujejo določeno osrednje mesto (na primer šola, trgovina in podobno), ljudje se gibljeno znotraj omejenih skupnosti vendar včasih tudi prehajajo med temi skupnostmi. Prvi scenarij je malo verjeten, preostala dva pa precej bolj.

Poleg tega lahko v interaktivni simulaciji nastavljamo različne parametre za vsakega izmed scenarijev. Nastavljamo lahko radij okužbe, upoštevanje varne razdalje in kolikšen delež ljudi varno razdaljo dejansko upošteva ter veliko drugih parametrov. Nastavimo lahko tudi karanteno za okužene posameznike.

Z uporabo ustreznega scenarija in ustrezno nastavitvijo parametrov lahko čim bolj natančno simuliramo oziroma poustvarimo pogoje za širjenje nalezljive bolezni v našem okolju. To nam pomaga pri sprejemanju ustreznih ukrepov proti širjenju bolezni in epidemije.