To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

pfmzxf. 旧金山金门大桥 (San Francisco Golden Gate Bridge). [pridobljeno 4. 1. 2021]. Dostopno na https://www.flickr.com/photos/51294934@N00/4156214067/ © pfmzxf [citat]

Previous Next

Joe Pan. 3D Render of Golden Gate Bridge in San Francisco. [pridobljeno 4. 1. 2021]. Dostopno na https://www.behance.net/gallery/70163459/3D-Render-of-Golden-Gate-Bridge-in-San-Francisco © Joe Pan [citat]

Rešitev (a):

Skeletna oblika mostu je videti kot sklop povezanih daljic. Struktura mostu in nosilcev je predstavljena z ustreznimi spremenljivkami »debelina«, »dolžina«, »material« itd. Te spremenljivke lahko arhitekt uporabi ali pa spremeni njihove vrednosti, kjer je to primerno. Vrednosti spremenljivk lahko spreminja tako, da vnese nove vrednosti, ali pa premika oglišča skeleta v skeletnem pogledu. Arhitekt lahko uporabi knjižnico vnaprej določenih oblik, ki jih lahko doda mostu. Z vrtenjem skeletnega modela si lahko ogleda vse dele mostu iz različnih zornih kotov.

Rešitev (b):

Vsaka daljica, ki predstavja črto (rob), je v računalniškem spominu shranjena kot dve 3D koodrinati točk (oglišč). Z matematičnimi formulami in algoritmov se izračunajo presečišča robov in deli, ki niso vidni. Spremenljivke kot »debelina«, »material« itd. so povezane s seznamom daljic ali ploskev, na katere se nanašajo. Posamezna ploskev je sestavljena iz več povezanih daljic.

Rešitev (c):

Prenos skeletnega modela iz pomnilnika na zaslon je hiter, kar arhitektu omogoča, da za več sprememb potrebuje zelo malo procesorske obdelave. Pri realističnem prikazu je treba za vsako še tako majhno spremembo v celoti izrisati celoten model, kar zahteva veliko pomnilniškega prostora in procesorske obdelave, zato je to zelo zamudno. Pri obračanju in vrtenju skeletnega modela pa je, v primerjavi z realističnim prikazom, poraba ponliniškega prostora in procesorske obdelave minimalna.

Rešitev (d):

Model je potrebno testirati z običajnim in maksimalnim prometom v ekstremnih vremenskih razmerah, kot so močni sunki vetra, močne padavine, močno sneženje, poledica, močan mraz in ekstremna vročina. Izmeriti je treba odziv konstrukcije na te pogoje, kot na primer upogibanje, zvijanje, pokanje, lom itd. Te parametre je nato potrebno ustrezno spremeniti ter ponovno preizkusiti, ali se most pri spremenjenih parametrih ustrezno odziva (se ne zvija, poka, lomi itd.).

Rešitev (a):

Simulacijo lahko vzpostavijo tako, da vnesejo trenutno vrednost polulacije. Nato za vsako naslednje leto vrednost populacije iz prejšnjega leta pomnožijo z 1,07 (povečajo za 7%).

Rešitev (b):

Dejavniki, ki vplivajo na rast prebivalstva so:

• rodnost oziroma nataliteta,
• umrljivost oziroma mortaliteta,
• priseljevanje oziroma imigracija in
• izseljevanje oziroma emigracija.

Rešitev (c):

Simulacijo lahko izboljšajo tako, da pri naraščanju ali padanju populacije upoštevajo rodnost (in trende rodnosti v preteklih letih) ter umrljivost (in trende umrljivosti v preteklih letih). Za bolj natančno simulacijo morajo upoštevati trende priseljevanje in izseljevanja, ki pa jih je precej težje napovedati. Pri tem si morda lahko pomagajo s preteklimi podatki o priseljevanju v obstoječa mesta in izseljevanju iz obstoječih mest podobne velikosti. Pri tem pa lahko upoštevajo tudi gradnjo novih tovarn ali nastanek novih podjetij, kar tudi ugodno vpliva na priseljevanje.

Rešitev (d):

Podatke o predvideni populaciji uporabljajo pri odločanju o gradnji šol, bolnišnic, trgovin itd. Če bo prebivalstvo veliko večje od predvidenega, bo to pomenilo, da ne bo na voljo dovolj storitev. Če pa bo prebivalstvo manjše od predvidenega, potem bodo v storitve vložili preveč denarja, kar lahko za mesto pomeni gospodarske težave.

Rešitev (a):

Podatke o prometu morajo zbirati oziroma spremljati neprestano, na vseh ključnih mestih, kot so križišča, krožišča, semaforji, prehodi itd. Podatke naj zbirajo s pomočjo senzorjev, kot rezervo oziroma podporo pa lahko uporabijo tudi kamere. Spremljanje prometa na tak način morajo izvajati dalj časa, da zajamejo stanje prometa ob delavnikih, vikendih in prostih dneh, počitnicah, prmetnih konicah, slabem vremenu itd.

Rešitev (b):

Izdelali bi lahko matematični model cest, ki bi prikazoval razdalje med ključnimi točkami, kot so semaforji, križišča, krožišča, prehodi, odcepi itd. S pomočjo zbranih podatkov bi nato lahko izračunali vzorce prometa kot časovne tokove. Te bi nato prenesli na model cest ter tako prikazovali stanje prometa oziroma razmere v prometu skozi dan/teden/mesec.