V tem poglavju si bomo ogledali osnovne vrste slikovnih predstavitev, ki jih uporabljamo v večini digitalnih sistemov. Bistvo poglavja pa je razumevanje delovanja digitalnih slikovnih predstavitev in potrebnih kompromisov med številom bitov, uporabljenim pomnilnikom in kakovostjo slik.
Predstavitve barv, ki jih omenjamo v tem poglavju, pogosto imenujemo »surova« (ang. raw) predstavitev ali predstavitev z »bitno sliko« (ang. bitmap). Za velike slike, resnični sistemi uporabljajo metode stiskanja, kot so JPEG, GIF ali PNG, da zmanjšajo prostor, ki je potreben za shranjevanje slike. Ob zajemanju ali prikazovanju slike pa je neizogibna predstavitev z uporabo »surovih« bitov. Opisane so tudi osnovne odločitve ob zajemanju in prikazovanju slik, ki vplivajo na kakovost in ceno naprave. Ob koncu poglavja so opisane še metode stiskanja slik oziorma slikovnih podatkov.
V računalniku je grafika shranjena na dva bistveno različna načina. Kot rastrska grafika, kjer je bitna slika sestavljena iz milijonov pikslov, ali kot vektorska grafika, ki je sestavljena iz osnovnih geometrijskih elementov.