Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Računalniška grafika in računalniški vid*
Računalniško grafiko uporabljamo v najrazličnejših situacijah: najbolj običajni primeri so računalniške igre in animirani filmi, vendar lahko postopke računalniške grafike uporabljamo tudi za vizualizacijo velikih količin podatkov (kot so na primer vsi telefonski klici v enem dnevu ali vse prijateljske povezave v družabnem omrežju), za prikaz in animacijo grafičnih uporabniških vmesnikov, ustvarjanje navidezne resničnosti in svetov razširjene resničnosti ter še veliko drugega.
Obdelava fotografij iz fotoaparata in iskanje zanimivih informacij v njih je področje, ki ga imenujemo računalniški vid. Z vedno zmogljivejšimi in vedno manjšimi računalniki in s postopno naprednejšimi algoritmi, lahko računalniški vid uporabljamo na vedno več področjih. Čeprav postopke računalniškega vida običajno uporabljamo na področjih, kot so zdravstvo, varnost in proizvodnja, jih vedno več uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju.
Pri/po tej učni enoti boš:
- znal(-a) opredeliti grafične pretvorbe,
- znal(-a) uporabiti algoritma za risanje črt in krogov,
- znal(-a) opredeliti prepoznavanje obrazov,
- znal(-a) opredeliti zaznavanje robov,
Računalniško ustvarjena slika je rezultat velikega števila matematičnih operacij. Druge matematične operacije pa nam omogočajo prepoznavanje slik.