Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Predstavitev informacije na spletu
Z označevanjem dokumentov določimo, kako naj bodo oblikovani določeni podatki ali deli besedila. Izraz izhaja iz označevanja rokopisov, kjer so pregledovalci besedila ob robu strani zapisali spremembe, ki jih je bilo treba narediti.
Če si pri zapisovanju besedila kdaj uporabil(-a) več barv ali markerjev in si tem barvam pripisal(-a) pomen (npr. z rumenim markerjem so označeni pomembni deli besedila, definicije so zapisane z rdečo itd.), si že označil(-a) dokument. Tako si besedilu dodal(-a) dodatno plast informacij, v tem primeru vizualne namige glede vloge oziroma namena delov besedila.
Nekateri najbolj priljubljeni označevalni jeziki (ang. markup languages) so jeziki za označevanje hiperteksta (HTML), razširljiv označevalni jezik (XML) in razširljiv jezik za označevanje hiperteksta (XHTML). Vsi ti označevalni jeziki so nastali zaradi določenih potreb, povezanih s predstavitvijo izgleda in strukture besedila.
Pri/po tej učni enoti boš:
- znal(-a) učinkovito urediti spletni sestavek,
- uporabil(-a) logične in fizične sestavine oblikovanja delov besedila oziroma sestavka.
Koda HTML na sliki predstavlja neurejeni seznam, ki ga lahko s pomočjo slogovnih predlog preoblikujemo in prikažemo kot padajoči seznam.