Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Osnove HTML
Struktura in predstavitev
Morda se sprašuješ, zakaj uporabljamo izraza »poudarjeno« in »izrazito« besedilo namesto »ležeče« in »krepko« besedilo. Razlog za različno poimenovanje je pomembna razlika med HTML in CSS. Označevanje z značkami HTML mora zagotavljati semantične oziroma pomenske informacije o vsebini – ne pa informacij o predstavitvi vsebine. Z drugimi besedami, naloga HTML je definiranje strukture dokumenta, videz oziroma predstavitev dokumenta pa je naloga CSS.
Na pol zastarela elementa oziroma znački <b> in <i> sta klasična primera tega. Včasih sta pomenila »krepko« (ang. bold) in »ležeče« (ang. italic), vendar so s standardom HTML5 poskušali ustvariti jasno ločitev med strukturo dokumenta in njegovo predstavitvijo. Tako so značko <i> zamenjali z značko <em>, saj je poudarjeno besedilo mogoče prikazati na vse vrste načinov, razen ležečega (na primer v drugi pisavi, drugi barvi ali drugačni velikosti). Enako velja za znački <b> in <strong>.
Kot bomo videli kasneje, ko se bomo spoznavali CSS, lahko spremenimo brskalnikovo privzeto upodabljanje elementov <strong> in <em>. To še dodatno pripomore k temu, da besedila ne smemo označevati z besedama ležeče ali krepko – pomen oziroma način prikaza tako označenega besedila namreč določa CSS.
Prazne oziroma samostojne značke
Vse značke, ki smo jih spoznalo do sedaj, ovijajo del besedia. Obstajajo pa tudi prazne oziroma samostojne značke, ki ne ovijajo besedila. Najbolj znani samostojni znački sta znački <br /> za prelom strani (ang. line break) in <hr /> za vodoravno črto (ang. horizontal rule). Z znakom / znotraj značke označujemo, da je ta značka samostojna in ne potrebuje zaključne značke.
Element <br /> je uporaben vedno, kadar moramo oblikovati prelom besedila. Haikuju, besedila pesmi, podpis na koncu dopisa so le nekateri izmed primerov. Vseeno moramo paziti, da značke <br /> ne zlorabimo, na primer za ustvarjanje večjega presledka med dvema odstavkoma.
Podobno velja za element <hr />, ki ga uporabljamo za členitev besedila. Pri tem je element <hr /> pommbnejši od novega odstavka in manj pomemben od novega naslova oziroma podnaslova.