Osnove HTML

Povezave in slike se od elementov, ki smo jih spoznali do sedaj bistveno razlikujejo po tem, da se ukvarjajo z zunanjimi viri. Povezave usmerjajo uporabnike na druge spletne strani, slike pa vgradijo zunanje datoteke na spletno stran. Za uporabo povezav in slik moramo spoznati še eno komponento sintakse jezika HTML – atribute (ang. attributes) oziroma lastnosti. Atributi predstavljajo nove možnosti za predstavitev podatkov na spletnih straneh.

Povezave

Povezave do drugih spletnih strani ustvarimo z elementom <a>, ki pomeni sidro (ang. anchor). Deluje tako kot vsi, ki smo jih že spoznali – ko besedilo ovijemo z značkama <a>, spremenimo pomen vsebine. Oglejmo si primer povezave na spletno stran s slikami:


Če bi to kodo HTML shanili v datoteko in jo odprli v spletnem brskalniku, bi opazili, da element <a> sploh ni videti kot povezava. Na žalost element <a> sam po sebi ne naredi veliko.

Na enak način, kot element doda pomen vsebini, ki jo vsebuje, doda atribut pomen elementu, kateremu pripada. Različni elementi omogočajo različne atribute – podrobnosti o tem, kateri elementi vsebujejo katere atribute, pa lahko najdeš na spletu, na primer na spletišču W3Schools. Trenutno nas zanima predvsem atribut href, ker določa na katero spletno stran bo brskalnik preusmeril uporabnika, ko bo ta kliknil element <a>. Posodobimo povezavo na spletno stran s slikami takole:



Upoštevati moramo, da lahko atributi obstajajo samo znotraj začetne značke. Vsak atribut je sestavljen iz imena atributa, enačaja in vrednosti atributa v enojnih ali dvojnih narekovajih. Ta sintaksa razlikuje atribute od vsebine (ki je zapisana med začetno in končno značko).

Dodatni del informacije, ki ga elementu oziroma znački zagotavlja atribut href, pove brskalniku, da je element <a> v resnici povezava, ki jo brskalnik privzeto upodobi kot podčrtano besedilo modre barve. Glede na vrednost atributa href ločimo absolutne in relativne povezave.

Absolutne povezave Relativne povezave