Povezave in slike se od elementov, ki smo jih spoznali do sedaj bistveno razlikujejo po tem, da se ukvarjajo z zunanjimi viri. Povezave usmerjajo uporabnike na druge spletne strani, slike pa vgradijo zunanje datoteke na spletno stran. Za uporabo povezav in slik moramo spoznati še eno komponento sintakse jezika HTML – atribute (ang. attributes) oziroma lastnosti. Atributi predstavljajo nove možnosti za predstavitev podatkov na spletnih straneh.
Povezave do drugih spletnih strani ustvarimo z elementom <a>
, ki pomeni sidro (ang. anchor). Deluje tako kot vsi, ki smo jih že spoznali – ko besedilo ovijemo z značkama <a>
, spremenimo pomen vsebine. Oglejmo si primer povezave na spletno stran s slikami:
Če bi to kodo HTML shanili v datoteko in jo odprli v spletnem brskalniku, bi opazili, da element <a>
sploh ni videti kot povezava. Na žalost element <a>
sam po sebi ne naredi veliko.
Na enak način, kot element doda pomen vsebini, ki jo vsebuje, doda atribut pomen elementu, kateremu pripada. Različni elementi omogočajo različne atribute – podrobnosti o tem, kateri elementi vsebujejo katere atribute, pa lahko najdeš na spletu, na primer na spletišču W3Schools. Trenutno nas zanima predvsem atribut href
, ker določa na katero spletno stran bo brskalnik preusmeril uporabnika, ko bo ta kliknil element <a>
. Posodobimo povezavo na spletno stran s slikami takole:
Upoštevati moramo, da lahko atributi obstajajo samo znotraj začetne značke. Vsak atribut je sestavljen iz imena atributa, enačaja in vrednosti atributa v enojnih ali dvojnih narekovajih. Ta sintaksa razlikuje atribute od vsebine (ki je zapisana med začetno in končno značko).
Dodatni del informacije, ki ga elementu oziroma znački zagotavlja atribut href
, pove brskalniku, da je element <a>
v resnici povezava, ki jo brskalnik privzeto upodobi kot podčrtano besedilo modre barve. Glede na vrednost atributa href
ločimo absolutne in relativne povezave.
Absolutne povezave Relativne povezave