Razmerja med označevalnimi jeziki

HTML (ang. Hypertext Markup Language) je označevalni jezik, ki ga uporabljamo za ustvarjanje spletnih strani. Tako HTML, kot tudi XML (ang. eXtensible Markup Language) izvirata iz označevalnega jezika, imenovanega SGML (ang. Standard Generalized Markup Language). SGML je zapleten niz pravil, ki definirajo strukturo dokumentov. XML je podmnožica SGML, ki počne isto stvar, pri čemer uporablja manj pravil. Ker je XML manj zapletena izpeljanka SGML, ga lažje izvajamo v velikih omrežjih, kot je internet. Osnovna vloga XML je definirati podatke.

Spletni brskalniki uporabljajo kombiniran mehanizem za razčlenjevanje in predstavitev, ki dopušča pomanjkljivo označevanje. Brskalniki pomanjkljivo označevanje prezrejo, ali pa skušajo uganiti, kje bi se morale nahajati manjkajoče značke HTML. Če brskalnik naleti na značko ali lastnost značke, ki je ne prepozna, potem to značko ali element enostavno prezre oziroma ne prikaže.

Ohlapna, nenadzorovana narava jezika HTML onemogoča natančno predvidevanje, kako bo spletna stran prikazana. Brskalniki poskušajo na zaslonu upodobiti nekaj, pa čeprav morda izgleda nenavadno, namesto da bi pri preverjanju prikazali sporočila o napaki. Ker je HTML usmerjen k predstavitvi, uporablja značke za oblikovanje in definiranje strukture. Zapletenost oblikovanja HTML lahko oteži iskanje podatkov v dokumentih HTML. HTML prvotno ni bil zasnovan za zagotavljanje natančnega nadzora nad postavitvijo elementov strani. Zato pametni oblikovalci spletnih strani uporabljajo tabele, slogovne predloge in druge tehnike za nadzor umestitve besedila in grafike. Tako ustvarijo vizualno privlačne spletne strani na račun jasne strukture dokumentov. Pomanjkanje doslednosti v strukturi dokumentov HTML računalniškim programom otežuje iskanje, pridobivanje ali posodabljanje podatkov. XML rešuje to težavo tako, da zahteva pravilno strukturo in sintakso dokumentov.

Ker je jezik XML razširljiv, omogoča uporabnikom ali skupinam uporabnikov, da sami definirajo lastne označevalne jezike, ki temeljijo na jeziku XML. Spodnja tabela vsebuje najpogosteje uporabljane označevalne jezike (tudi tiste, ki temeljijo na jeziku XML).

Meta označevalni jezik	Opis
SGML	Standardni splošni označevalni jezik, ki je zelo zapleten in na katerem temelji večina drugih označevalnih jezikov.
XML	Razširljiv označevalni jezik, ki je enostavnejši od SGML in hkrati ponuja vse, kar ponuja SGML.

Označevalni jezik	Opis
ChemML XML	Kemijski označevalni jezik podpira širok spekter kemijskih konceptov, na primer molekule, reakcije snovi, spektri, kristalografija, materiali in drugo.
Europass XML XML	Europass XML označevalni jezik je namenjen ustvarjanju in prenosu standardiziranega življenjepisa, uporabnega za spremljanje kvalifikacij in mobilnosti povsod v EU.
HTML	Izvirni označevalni jezik za izdelavo spletnih strani, ki je nastal iz SGML hkrati z nastankom svetovnega spleta.
KML in GML XML	Označevalna jezika za izmenjavo geografskih informacij med različnimi geografskimi informacijskimi sistemi (GIS). Splošnejši je GML, Google Earth pa uporablja KML.
Markdown	Preprost označevalni jezik, ki teži k temu, da bi bila tudi izvorna koda čim bolj berljiva oziroma da so značke čim manj vsiljive.
MathML XML	Matematični označevalni jezik služi opisu, zajemanju strukture in vsebine matematičnih formul ter integraciji matematičnih formul v spletne strani in druge dokumente.
MusicXML XML	Glasbeni označevalni jezik je zasnovan za izmenjavo partitur, zlasti med različnimi programi za zapisovanje glasbe.
SVG XML	Scalable Vector Graphics (SVG) je označevalni jezik za ustvarjanje 2D grafike s podporo za interaktivnost in animacijo.
TeX, LaTeX	Označevalni jezik za opis kompleksnih tipografij in postavitev strani, ki ga pogosto uporabljamo za matematične, tehnične in akademske publikacije.
Wiki markup	Označevalni jezik, ki ga uporablja Wikipedija in WikiMedia.
XHTML XML	HTML preoblikovan v sintakso XML, kar pomeni dosledno pravilno strukturo in sintakso dokumentov.