Predstavitev barv z manj biti

Kaj, če bi za predstavitev vsake barve uporabili manj kot 24 bitov? Koliko prostora bi prihranili in kako bi to vplivalo na sliko?

Naslednja interaktivnost ti omogoča, da poskusiš ustvariti barvo, ki se bo ujemala z določeno barvo ter pri tem najprej uporabiš 24 bitov, potem pa 8 bitov. Z uporabo 24 bitov bi ti moralo uspeti popolno ujemanje barv. Kaj pa pri uporabi 8 bitov?


192
Rdeča – 8 bitov, 00000000
64
Zelena – 8 bitov, 00000000
128
Modra – 8 bitov, 00000000
24-bitna predstavitev000000000000000000000000
192
Rdeča – 3 biti, 000
64
Zelena – 3 biti, 000
128
Modra – 2 bita, 00
8-bitna predstavitev00000000


Predstavitev 8-bitne barve vsebuje 3 bite za določanje količine rdeče barve (8 možnih vrednosti), 3 bite za določanje količine zelene barve (znova 8 možnih vrednosti) in 2 bita za določanje količine modre barve (4 možne vrednosti). Skupaj je to 8 bitov (od tod ime 8-bitna barva), s katerimi lahko ustvarimo 256 različnih bitnih vzorcev, ki predstavljajo 256 različnih barv.

Morda se sprašuješ, zakaj je modra barva predstavljena z manj biti kot rdeča in zelena barva. Ker je človeško oko najmanj občutljivo za modro barvo, je le-ta najmanj pomembna barva v predstavitvi. Predstavitev uporablja 8 bitov namesto 9 bitov, saj računalniki najlažje delajo s celimi bajti oziroma zlogi.

Uporaba te sheme za predstavitev vseh pikslov na sliki zavzame le eno tretjino števila bitov, potrebnih za predstavitev 24-bitne barve, vendar ni tako učinkovita pri prikazovanju prelivajočih se sprememb barv ali odtenkov, saj ima za vsak piksel na voljo le 256 možnih barv. To je eden od velikih kompromisov pri predstavitvi podatkov: ali dodeliti manj prostora (manj bitov) ali imeti višjo kakovost predstavitve?

Barvna globina

Število bitov, ki jih uporabimo za predstavitev barv pikslov na določeni sliki, včasih imenujemo tudi »barvna globina« ali »bitna globina«. Na primer, slika ali zaslon z barvno globino 8-bitov ima na voljo 256 barv za vsak piksel. Zaradi drastičnega zmanjšanja barvne globine lahko slika postane zelo čudna; včasih to tehniko uporabljamo kot poseben učinek, ki ga imenujemo »posterizacija« (slika je videti kot plakat, ki je bil natisnjen le z nekaj barvami).