Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi pcyanelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo pcyanela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Predstavitev barv z manj biti
Naslednja interaktivnost prikazuje, kaj se zgodi s slikami, če uporabljamo manjšo barvno globino (vključno z barvno globimo nič bitov!). Izberi sliko iz menija ali naloži svojo.
V katerih primerih je sprememba kakovosti najbolj opazna? V katerih primerih pa ne? Kdaj bi nas to moralo skrbeti? V katerih primerih barv ne potrebujemo (to pomeni, da zadostujeta le dve barvi)?
Verjetno si opazil(-a), da je 8-bitna barva še posebej neprimerna za obraze, saj smo navajeni komaj zaznavnih prehodov med različnimi odtenki kože. Tudi 16-bitna barva je pri obrazih opazna slabša.
V drugih primerih so 16-bitne slike skoraj tako dobre kot 24-bitne slike, razen če nisi resnično pozoren. Uporabijo pa le dve tretjini (16/24) prostora, ki bi ga uporabile 24-bitne slike. Za slike, ki jih je treba prenesti na 3G naprave, kjer je internet drag, je ta možnost vredna premisleka.
Z naslednjo interaktivnostjo lahko preizkusiš, kakšen vpliv ima različno število bitov za vsako barvo.
Ali misliš, da je ustrezno, da ima 8-bitna barva 2 bita za modro barvo? Ali bi bilo bolje, če bi imela 2 bita za zeleno ali rdečo barvo?
Za radovedne
Izkazalo se je, da lahko človeško oko razlikuje samo okoli 10 milijonov barv, zato je približno 16 milijonov barv, ki jih lahko predstavimo s 24 biti, že več barv, kot jih lahko razlikujemo z našimi očmi. Če pa bi sliko želeli obdelati s programsko opremo, ki izboljša kontrast, bi se lahko izkazalo, da 24-bitna barva ne zadošča. Izbira ustrezne predstavitve torej ni tako preprosta!
Slika, predstavljena s 24-bitnimi barvami, bi vsebovala 24 bitov na piksel. Slika, velika $600 \times 800$ pikslov, bi torej vsebovala $600 \times 800 = 480.000$ pikslov in bi porabila $480.000 \times 24 = 11.520.000$ bitov. To je približno $1,44$ megabajta. Če bi namesto 24-bitnih uporabili 8-bitne barve, bi uporabili samo tretjino pomnilnika ter tako prihranili skoraj megabajt pomnilnika. Pri prenosu slike pa bi prihranili megabajt pasovne širine.
Predstavitev z 8-bitnimi barvami ne uporabljamo več, čeprav je lahko še vedno v pomoč pri situacijah, kot je dostop do računalnika preko počasne internetne povezave, saj lahko sliko namizja, namesto s 24-bitnimi barvami, pošiljamo z 8-bitnimi barvami. Čeprav to lahko povzroči, da se nam namizje zdi malo čudno, lahko še vedno opravimo, kar smo želeli. Če si sliko namizja ogledujemo v 24-bitnih barvah, nam to ni v veliko pomoč, če ne moremo opraviti svojega dela!
V nekaterih državah je prenos podatkov preko mobilnih omrežij zelo drag. Vsak megabajt, ki ga prihranimo, predstavlja prihranek stroškov. Obstajajo tudi primeri, ko barve sploh niso pomembne, na primer diagrami in črno-bele natisnjene slike.
Če prostor resnično predstavlja težavo, običajno ne uporabljamo navadne metode zmanjšanja obsega barv. Namesto tega uporabljamo metode stiskanja slikovnih podatkov, kot so JPEG, GIF in PNG.
Metode za zmanjševanje prostora uporabljajo veliko bolj pametne kompromise, vključno z izbiro boljše palete barv, ki jo je treba uporabiti, vendar zahtevajo veliko več obdelave, sliko pa je potrebno pred prikazom tudi dekodirati. Več o metodah stiskanja slikovnih podatkov si bomo ogledali v nadaljevanju.