Predstavitev barv z biti

Med tremi dvojiškimi številkami ni presledkov, saj gre za vzorec bitov, ne pa tri dvojiške številke. Računalniki tudi nimajo koncepta presledka med vzorci bitov – vse mora biti ali 0, ali 1. Vzorec bitov sicer lahko napišemo s presledki, kar olajša branje in predstavitev ideje, da gre za shranjevanje vrednosti treh osnovnih barv v treh 8-bitnih dvojiških številih, vendar v računalnem pomnilniku obstaja le niz visokih in nizkih napetosti. Tako bi lahko namesto zapisa 0 in 1 uporabili poljuben drug zapis.

Ne pozabimo, da moramo obdržati tudi vse ničle na začetku in na koncu posameznega 8-bitnega dvojiškega števila – brez njih bi namreč predstavljali manjše število. Če za vsako osnovno barvo obstaja 256 različnih možnih vrednosti, mora biti končna predstavitev dolga 24 bitov.

Monokromatske slike

»Črno-bele« slike običajno vsebujejo več kot dve barvi; tipično vsebujejo 256 odtenkov sive barve, predstavljenih z 8 biti. Različne odtenke sive dobimo tako, da nastavimo enako vrednost za vsako izmed treh osnovnih barv, na primer rdeča = 76, zelena = 76 in modra = 76.

Torej lahko za predstavitev monokromatske slike preprosto uporabimo dvojiško številko med 0 in 255, ki predstavlja vrednost na katero nastavimo vsako izmed treh osnovnih barv.

Računalnik nikoli ne pretvarja dvojiške številke v desetiško število, saj deluje neposredno z dvojiškimi števili – večino procesa, ki vzame vzorec bitov in izriše prave piksle, običajno naredi grafična kartica ali tiskalnik. Mi smo uporabili desetiška števila, saj jih ljudje lažje razumemo. Bistvo poznavanju te predstavitve je v tem, da razumemo kompromis med točnostjo barve (ki naj bi v idealnem primeru presegla človeško zaznavo) in količino bitov, ki jih moramo shraniti (bilo naj bi jih čim manj).

Za radovedne: Šestnajstiške barvne kode

Če še nisi, preberi razdelek o šestnajstiškem številskem sistemu, sicer tole ne bo imelo smisla.

Pri pisanju HTML kode moramo pogosto določiti barvo besedila, ozadja itd. Eden od načinov je uporaba imen barv, na primer »rdeča«, »modra«, »vijolična« ali »zlata«. Včasih to zadostuje, večinoma pa je uporaba imen barv omejujoča, saj lahko tako predstavimo omejeno število barv in morda ne moremo predstaviti točno takšnega odtenka barve, kot želimo.

Boljši način je, da neposredno določimo 24-bitno barvo. Ker je 24 bitov težko brati, raje uporabljamo šestnajstiška števila, na primer #00FF9E, s katerimi hitreje zapišemo 24 bitov. Šestnajstiško »trojico« (po dve šestnajstiški stevki predstavljata vrednost vsake od treh osnovnih barv) za določanje 24-bitnih barv uporabljamo v HTML, CSS, SVG in drugih aplikacijah.

V prejšnjem primeru smo za predstavitev 24-bitne barve uporabili naslednji vzorec bitov $100100010011001001111011$, ki ga lahko razdelimo v skupine štirih bitov $$\underbrace{1001}_\text{5} \ \underbrace{0001}_\text{1} \ \underbrace{0011}_\text{3} \ \underbrace{0010}_\text{2} \ \underbrace{0111}_\text{7} \ \underbrace{1011}_\text{B}$$ kar lahko krajše zapišemo kot #51327B.

Razumevanje šestnajstiške predstavitve barv ti mogoča, da posamezno barvo nekoliko spremeniš, če barva ni točno takšna, kot si jo želiš. Na primer barva #000000 vsebuje vrednost nič za vse tri osnovne barve. Če spremeniš vrednost srednjih dveh števk na #004400 tako dodaš nekaj zelene barve.

To stran lahko uporabiš za preizkus šestnajstiških barv. Vnesi barvo v spodnje polje:

#