Šestnajstiška števila – krajše zapisana dvojiška števila

Večino časa so dvojiška števila shranjena elektronsko, zato nam ni potrebno skrbeti, da bi jih razumeli. Včasih je koristno, da znate napisati in deliti številke, kot na primer edinstveni identifikator vsake digitalne naprave (MAC naslov) ali barve, določene na spletni strani.

Zapisovanje dolgih dvojiških številk je dolgočasno – predpostavimo na primer, da moramo kopirati 16-bitno številko 0101001110010001. Pogosto se tega lotimo tako, da razčlenimo število skupine po 4 bite (v tem primeru dobimo 0101 0011 1001 0001), nato pa zapišemo številko, ki jo predstavlja vsaka skupina (kar nam da število 5391). Obstaja le en majhen problem: vsaka skupina 4 bitov ima lahko najvišjo vrednost 1111, kar je 15, mi pa uporabljamo le števke do 9.

Rešitev je preprosta: uvedemo nove simbole za številke od 1010 (10) do 1111 (15), ki so le črke od A do F. Tako je na primer 16-bitno dvojiško številko 1011 1000 1110 0001 mogoče zapisati kot B8E1. Pri tem B predstavlja dvojiško 1011 oziroma desetiško številko 11, E pa dvojiško 1110 oziroma desetiško številko 14.

Ker imamo zdaj 16 številk, je ta predstavitev z osnovo 16, znana kot šestnajstiški številski sistem. Pretvarjanje med dvojiškim in šestnajstiškim sistemom je zelo preprosto, zato šestnajstiški sistem zelo pogosto uporabljamo za zapisovanja velikih dvojiških številk. Oglej si tudi celotno tabelo 4-bitnih dvojiških števil in njihovih ustreznih vrednosti v desetiškem in šestnajstiškem sistemu.

Na primer, največje 8-bitno dvojiško število je 11111111. Zapišemo ga lahko kot FF v šestnajstiškem sistemu. Obe predstavitvi pomenita 255 v običajnem desetiškem sistemu (kar lahko preveriš, če dvojiško število pretvoriš v desetiško).

Pomembno je, da si zapomniš, da računalniki za predstavitev številk uporabljajo samo dvojiški številski sistem. Računalniki številk ne morejo neposredno predstaviti v desetiški ali šestnajstiški obliki.