Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi pcyanelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo pcyanela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Raster
Raster (v tiskarstvu) je veliko število majhnih rastrskih pik, ki dajo iluzijo poltonskih vrednosti. Rastrske pike se razlikujejo po: barvi, gostoti, velikosti, obliki, tonu in razporeditvi.
Kjer slika vsebuje neskončno paleto sivin (ali barv), postopek rastra pri tiskanju slike zmanjša paleto sivin (ali barv) tako, da je slika natisnjena le z eno barvo črnila, v pikah različnih velikosti (amplitudno moduliran raster) ali razmikom (frekvenčno moduliran raster).
Tiskanje se opira na osnovno optično iluzijo: majhne rastrske pike človeško oko spremeni v gladke prehode sivin (ali barv).
Slika prikazuje, kako bi bile videti natisnjene rastrske pike pod mikroskopsko povečavo in kako bi to razporeditev pik iz dovolj velike oddaljenosti videlo človeško oko.
Nastavitev kotov tiskanja
Osnovne barve in človeško oko
Obstaja zelo dober razlog, da za določanje barve piksla (ang. pixel) mešamo tri primarne barve. Človeško oko vsebuje milijone fotoreceptorjev oziroma svetlobnih senzorjev. Obstajata dve vrsti fotoreceptorjev: »paličnice«, ki zaznavajo svetlo/temno in so bolj občutljive in »čepnice«, ki zaznavajo barve. Obstajajo tri različne vrste čepnic, ki zaznavajo rdečo, modro in zeleno svetlobo. Barve zaznamo glede na količino rdeče, modre in zelene svetlobe, ki pade na čepnice.
Slikovne točke oziroma piksli računalniškega zaslona to dejstvo izkoristijo tako, da oddajajo različne količine rdeče, modre in zelene svetlobe, ki jo oči zaznajo kot želeno barvo. Ko torej vidimo »vijolično« gre v bistvu za to, da svetloba spodbudi čepnice v očeh, ki so občutljive na dolgovalovno svetlobo (rdeča) in na kratkovalovno svetlobo (modra), možgani pa te signale pretvorijo v barvo, ki jo zaznamo kot »vijolično«. Znanstveniki še vedno raziskujejo, kako pravzaprev zaznavamo barve, vendar se zdi, da so predstavitve, ki jih uporabljamo na računalnikih, dovolj dobre, da dajejo vtis, kot da gledamo prave slike.
Pri tiskanju nam raster omogoča različno nasičenost osnovnih barv in s tem prikaz različnih odtenkov osnovnih barv. To dosežemo tako, da tiskamo različne velikosti pik v osnovnih barvah, ki so lahko tudi različno oddaljene. Iz dovolj velike oddaljenosti človeško oko vzorec pik osnovnih barv zazna kot odtenek določene barve. Če torej natisnemo barvo magenta z 20% rastrom, bo oko majhne pike v barvi magenta na veliki beli površini lista papirja zaznalo kot »roza« (oziroma manj nasičeno barvo magenta).
Gornja slika prikazuje povečave različnih vzorcev različno velikih pik osnovnih barv, ki jih človeško oko iz dovolj velike razdalje zazna kot različne barve oziroma različne odtenke.
Za izboljšanje kakovosti tiskanja in zmanjšanje učinka moiréjevih vzorcev je nastavljen drugačen kot tiskanja pik za vsako izmed osnovnih barv. Običajno se pri procesnem tiskanju uporablja ena izmed štirih različnih nastavitev kotov tiskanja osnovnih barv.