*Model SIR

Model SIR je epidemiološki model, s katerim izračunamo teoretično število ljudi, okuženih z nalezljivo boleznijo v zaprti populaciji v danem časovnem obdobju. Ime tega razreda modelov izhaja iz dejstva, da populacijo razdelimo na tri razdelke: na število dovzetnih ljudi (ang. susceptible – S), število okuženih (ang. infected – I) in število ljudi, ki so okrevali (ang. recovered – R). Eden najpreprostejših modelov SIR je model Kermack–McKendrick (1927).

Z modeli skušamo napovedati stvari, kot na primer: kako se bolezen širi, skupno število okuženih ali trajanje epidemije in oceniti različne epidemiološke parametre, kot je reproduktivno število. Takšni modeli lahko prikažejo, kako lahko različni ukrepi na področju javnega zdravja vplivajo na izid epidemije, na primer katera je najučinkovitejša tehnika za izdajo omejenega števila cepiv v določeni populaciji.

*Model Lotka–Volterra

Model Lotka–Volterra je najpreprostejši model medsebojnih vplivov med plenilci in plenom. Model sta neodvisno drug od drugega razvila Alfred J. Lotka (1925) in Vito Volterra (1926).

Model Lotka–Volterra vsebuje številne domneve oziroma predpostavke o okolju in razvoju populacij plenilcev in plena, ki niso nujno uresničljive v naravi:

  • Plen ima ves čas na voljo dovolj hrane.
  • Plenilci se prehranjujejo izključno s plenom, zato so v celoti odvisni od velikosti populacije plena.
  • Stopnja spremembe populacije je sorazmerna z njeno velikostjo.
  • Okolje se ne spreminja v korist ene vrste, pa tudi genske prilagoditve niso pomembne.
  • Plenilci imajo neomejen apetit.