Črtni grafikon

Črtni grafikon uporabljamo za prikaz neprekinjenih sprememb skozi čas. Uporabimo ga lahko na primer za opazovanje sprememb temperature v mesecu juniju. Če bo en dan toplejši kot prejšnji dan, se bo črta dvignila. Če bo hladnejši, se bo črta spustila. Z analizo črtnega grafikona lahko dobimo boljšo predstavo o spremembah, ki se dogajajo oziroma so se dogajale skozi čas. Prav tako lahko enostavno določimo, kdaj je bila vrednost, ki jo želimo predstaviti, najvišja ali kdaj najnižja – grafikon na zavihku »List1«.

Z dvema črtama na istem grafu lahko prikažemo primerjave, na primer razlike med visokimi in nizkimi temperaturami za vsak dan. Pri tem se moramo zavedati katere barve izberemo, saj ljudje pomene povezujemo z različnimi barvami. Modro barvo na primer dojemamo kot hladno in jo povezujemo z nizkimi temperaturami medtem ko, rdečo barvo dojemamo kot toplo in jo povezujemo z visokimi temperaturami – grafikon na zavihku »List2«. Če bi barvi zamenjali in bi modro uporabili za visoke temperature, rdečo pa za nizke temperature, bi lahko ta sprememba povzročala manjše težave pri razumevanju grafikona.

Črtni grafikon lahko ustvarimo iz istih podatkov kot stolpčni grafikon in obratno. Izbira vrste grafikona mora biti v veliki meri odvisna od tega, ali želimo prikazati kako se stvari spreminjajo skozi čas (črtni grafikon), ali želimo prikazati primerjave med nepovezanimi stvarmi (stolpčni grafikon).

Ploščinski grafikon

Površinski grafikon združuje nekatere značilnosti črtnih grafikonov z značilnostmi stolpčnih grafikonov. Površinski grafikon izgleda kot črtni grafikon z osenčenim področjem pod črto. Včasih lahko senčenje doda nov pomen črtnemu grafikonu. Če bi na primer črtni grafikon predstavljal višino vode v rezervoarju skozi čas, bi s senčenjem območja pod črto lahko dejansko izgledal kot voda, ki narašča in pada.

Raztreseni grafikon

Raztresene grafikone uporabljamo za prikaz trendov v podatkih. Ti grafikoni so še posebej uporabni, kadar želimo prikazati veliko število podatkovnih točk. Podobno kot črtne grafikone lahko tudi raztresen grafikone uporabljamo za risanje podatkov, ki jih posnamemo pri izvajanju znanstvenih eksperimentov, kot na primer reagiranje določene kemikalije na spremembo temperature ali zračnega tlaka.

Črtni grafikon povezuje točke podatkov in tako prikaže spremembe podatkov skozi čas, medtem ko raztreseni grafikon predstavlja črto, ki se "najbolje prilega" podatkom. Podatkovne točke so razpršene oziroma raztresene okoli črte – od tod tudi ime grafikona. Čim bližje črti so podatkovne točke, tem močnejša je korelacija ali učinek ene spremenljivke na drugo. Če so podatkovne točke dlje od črte to predstavlja negativno korelacijo ali učinek ene spremenljivke na drugo.