Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Zgodovina vizualizacije številčnih podatkov
Pred 17. stoletjem so vizualizacije podatkov obstajale predvsem v obliki zemljevidov, ki so prikazovali znamenitosti, mesta, ceste in naravne vire. S povečevanjem potreb po bolj zanesljivih zemljevidih in posledično bolj zanesljivih metodah merjenja so se pojavile tudi potrebe po boljši vizualizaciji podatkov.
Leta 1644 naj bi flamski astronom Michael Florent van Langren prvi ustvaril grafični prikaz statističnih podatkov. Spodnji enodimenzionalni graf prikazuje dvanajst takrat znanih ocen razdalje med krajema Toledo in Rim ter ime astronoma, ki je ocenil razdaljo. Pri tem je pomembno, da bi lahko van Langren te podatke navedel v tabeli, vendar je uporaba grafa resnično vizualno prikazala velike razlike v ocenah razdalj.
V 18. stoletju se je začelo tematsko kartiranje (na primer preslikovanje geoloških, ekonomskih in medicinskih podatkov). V tem obdobju se je rodil tudi William Playfair, ki velja za izumitelja številnih najbolj priljubljenih grafikonov, ki jih uporabljamo danes – vrstični (ang. line chart), stolpčni (ang. bar chart), ploščinski (ang. area chart) in tortni grafikon (ang. pie chart). Izumili so tudi druge vrste statističnih grafikonov – histogram, črtni (ang. time series plot), površinski (ang. contour plot) in raztreseni grafikon (ang. scatter plot) in druge.
Primer grafa, ki ga je ustvaril William Playfair, prikazuje časovni grafikon uvoza in izvoza med Veliko Britanijo na eni strani ter Dansko in Norveško na drugi strani.
Drugo polovico 19. stoletja imenujemo zlata doba statistične grafike. Iz tega obdobja sta znana dva primera vizualizacije podatkov. Prvi Zemljevid izbruhov kolere v londonski epidemiji iz leta 1854, ki ga je ustvaril John Snow. Graf prikazuje število umrlih po posameznih hišah oziroma naslovih. Z njegovo pomočjo so ugotovili katero vodno zajetje je okuženo ter tako omejili širjenje bolezni.
Drugi pa je graf iz leta 1869, ki ga je ustvaril Charles Minard in prikazuje Napoleonov vojaški pohod v Rusijo leta 1812. Graf prikazuje položaj vojske in število vojakov na x-osi ter izjemno nizke temperature, prikazane v točkah, ko je zmrzal zahtevala usodni davek.
