Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Območje izbranih celic
Slika prikazuje območje izbranih celic C2:C6 v istem stolpcu.
Območje izbranih celic
Slika prikazuje območje izbranih celic B4:F4 v isti vrstici.
Območje izbranih celic
Slika prikazuje območje izbranih celic B2:F6 v več stolpcih in vrsticah.
Naslovno polje
Slika prikazuje naslovno polje, ki vsebuje ime izbrane celice. V tem primeru je to C4.
Osnovni koncepti preglednic
Danes so elektronske preglednice iz uporabe v celoti izrinile papirnate preglednice. Ker danes uporabljamo le še elektronske preglednice, jih bomo v tem interaktivnem učbeniku od tu dalje imenovali preprosto samo preglednice. S tem bomo mislili ali na namizne programe za elektronske preglednice, ali na spletne elektronske preglednice.
Glavni koncept vsake preglednice je mreža celic (ang. cells), ki jo imenujemo delovni list (ang. worksheet), preglednica pa lahko vsebuje več delovnih listov, zato jo včasih imenujemo tudi delovni zvezek (ang. workbook). Celice delovnega lista so združene v vrstice (ang. rows) in stolpce (ang. columns).
Stolpci so običajno označeni s črkami od A do Z, nato od AA do AZ in tako naprej. Vrstice so oštevilčene od zgoraj navzdol. Tudi najpreprostejše preglednice vsebujejo najmanj 256 stolpcev in vsaj toliko vrstic. Zmogljivejše preglednice vsebujejo več kot tisoč stolpcev in vrstic.
Vsaka celica leži na presečišču stolpca in vrstice, zato je naslov celice (ang. cell address) sestavljen iz imena stolpca in številke vrstice. Naslov izbrane celice v preglednici je torej C4 saj leži na presečišču stolpca C in vrstice 4. Ko klikneš celico, se njen naslov izpiše v naslovnem polju (ang. address box), ki se pri večini programov za delo z elektronskimi prosojnicami nahaja nekje v levem zgornjem kotu programa.
Na več celic hkrati se lahko sklicuješ tako, da določiš prvo in zadnjo celico izbranega območja (ang. range) ter ju ločiš z dvopičjem ali z dvema pikama. Na primer B2:F6 (oziroma B2..F6) pomeni, da so izbrane celice v območju, ki se začne v celici B2 (levi zgornji kot izbranega območja) in konča v celici F6 (desni spodnji kot izbranega območja). Na tak način lahko izbereš
Izbereš lahko tudi vse celice posameznega stolpca tako, da klikneš oznako stolpca (A, B, C itd.). Prav tako lahko izbereš tudi vse celice posamezne vrstice tako, da klikneš številko vrstice (1, 2, 3 itd.). Če želiš izbrati vse celice posameznega delovnega listo, t.j. vse celice v vseh stolpcih in vrsticah hkrati, moraš klikniti kvadrat ali trikotnik nad vrstico 1 in levo od stolpca A.
Za radovedne
Večina programov za delo z elektronskimi preglednicami za sklicevanje na celice oz. za naslove celic privzeto uporablja označevanje A1 (naslov celice je sestavljen iz oznake stolpca in oznake vrstice), ki ga je vpeljalo podjetje IBM s preglednico Lotus 1-2-3.
Obstaja pa tudi označevanje R1C1, ki je sicer manj pogosto, zato pa bolj uporabno kadar želimo napisati kodo za programske razširitve delovanja programa za elektronske pregledice. Pri tem označevanju so tako stolpci, kot vrstice označeni s številkami. Na primer naslov celice C4 bi bil pri tem označevanju enak R4C3 (kar pomeni row oziroma vrstica 4 in column oziroma stolpec 3).
Vsaka celica je lahko prazna, lahko vsebuje podatke, ki jih imenujemo tudi vrednosti, ali pa lahko vsebuje formule (formule lahko vsebujejo tudi različne funkcije). Formule povedo, kako iz obstoječih vrednosti izračunamo nove vrednosti. Vrednosti pa so večinoma številke, lahko pa so tudi besedilo, datumi, meseci, denarne vrednosti (ki vključujejo valuto) itd.
Običajno preglednice vsebujejo tudi različna orodja, ki omogočajo deljenje preglednic, povezovanje z oddaljenimi preglednicami, vizualizacijo podatkov v obliki najrazličnejših grafikonov in še mnogo drugega.