Zgodovina elektronskih preglednic

Programi za obdelavo besedil so najbolj uporabljani pisarniški programi, spletni brskalniki so verjetno najbolj uporabljani programi izmed vseh, vendar pa je razmah uporabe osebnih računalnikov posledica programov za delo z elektronskii preglednicami.

Elektronske preglednice so sicer obstajale že prej, vendar niso bile interaktivne, kar je pomenilo, da ste morali prinesti podatke in počakati na izračune (tudi več ur ali celo kak dan), šele nato ste lahko dobili rezultate. Če ste se zmotili, ste morali ponoviti celoten postopek s posodobljenimi oziroma popravljenimi podatki.

Leto 1979 velja za prelomno leto v razvoju elektronskih preglednic. Tega leta si je Dan Bricklin med predavanji o finančnih modelih, pri katerih je profesor na tablo pisal in brisal številke, jih preračunaval itd., zamislil, kako uporabno bi bilo, če bi se ob spremembi kakšne izmed vrednosti izračuni novih vrednosti zgodili samodejno. Pri programiranju mu je pomagal Bob Frankston, s katerim sta ustvarila prvo interaktivno elektronsko preglednico, ki je delovala na osebnih računalnikih. Ker se je preračunavanje novih vrednosti zgodilo samodejno, kar so uporabniki lahko videli na zaslonu, sta elektronsko preglednico poimenovala VisiCalc, kar je okrajšava za visible calculator.

VisiCalc je bil prvi program, ki je resnično prodajal računalnik (ang. Killer application). Ker so ga uporabniki potrebovali oziroma so si ga želeli, so bili pripravljeni plačati tako za program, kot tudi za računalnik (Apple II), v katerem je bilo program mogoče izvajati.

VisiCalc-u je kmalu, leta 1982, sledila elektronska preglednica MultiPlan podjetja Microsoft, ki pa ni bila tako uspešna. Leta 1983 je podjetje Lotus Software (kasneje ga je kupil IBM) začelo razvoj Lotus 1-2-3, ki je postal najuspešnejša elektronska preglednica z besedilnim vmesnikom. Kar je bil VisiCalc za Apple II, je postal Lotus 1-2-3 za računalnik IBM PC.

Sredi osemdestih let prejšnjega stoletja, natančneje leta 1985 so se pri podjetju Borland lotili izdelave elektronskih preglednic. Projekt so šaljivo poimenovali »Buda« (ang. Buddha). Želeli so, da bi Buda »zavzel lotosov položaj«, kar pomeni, da naj bi izrinil Lotus 1-2-3 iz mesta najboljše elektronske preglednice. Elektronsko preglednico so dokončali leta 1988 in jo izdali pod imenom Quattro, kar je prav tako šala na račun Lotus 1-2-3, saj quattro v italijanščini pomeni štiri.


Proti koncu leta 1985 je podjetje Microsoft izdalo Windows 1.0, operacijski sistem z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Dve leti kasneje so izdali tudi elektronsko preglednico Microsoft Excel z grafičnim vmesnikom. Tako IBM s preglednico Lotus 1-2-3 leta 1991, kot Borland leta 1992 (ter kasneje Novell in Corel) s preglednico Quattro Pro sta poskušala slediti Excelu, ki pa je že prevzel vodilno vlogo in postal ter ostal najbolj uporabljam program za delo z elektronskimi preglednicami.