Iskanje informacij

Junija 1993 je bilo v spletu objavljenih le 130 strani. Leto kasneje je število naraslo na skoraj 3000. V začetku leta 1996 jih je bilo že 100.000. Po različnih ocenah naj bi jih bilo jeseni leta 2022 že 1,7 milijarde.

Ta eksplozija spletnih strani ne bi imela prav veliko smisla, če nam ne bi omogočala iskanja točno tistih informacij, ki jih želimo. In prav to počnejo spletni iskalniki. Odlikujeta jih enostaven vnos s pomočjo tipkovnice ter praktično brezhibno oziroma skoraj nevidno delovanje, kadar so integrirani v brskalnik. Preberejo naše na hitro in pogosto napačno napisane poizvedbe in nato iz spleta izvlečejo besedila, slike, videoposnetke za vse vrste iskanih vsebin.

Aktivnost


Iskalniki so torej UI, ki jo imate vedno pri roki. To je doslej najbolj izpopolnjen način uporabe UI, ki se ga redno poslužujemo praktično vsi. Učinkovitost spletnih iskalnikov je posledica:

  • eksplozije vsebin na svetovnem spletu,
  • sposobnosti iskalnika, da to vsebino osmisli* in označi za prihodnje poizvedbe (indeksiranje),
  • sposobnosti iskalnika, da razume*, kar ga sprašujete in
  • sposobnosti iskalnika, da najprej prikaže najustreznejše vsebine (razvrščanje).
V ozadju zadnjih treh dejavnikov so algoritmi UI.

Kaj in kako vprašati?

Različne študije v Evropi in v svetu kažejo, da se uporabniki srečujejo z mnogimi težavami pri spletnem iskanju informacij. Pogosto so razočarani, ko njihovo iskanje ne obrodi nobenih rezultatov. Ne vedo, kako oceniti ustreznost rezultatov iskanja. Mlajši uporabniki imajo pri iskanju informacij na spletu težave z ustvarjanjem iskalnih poizvedb, z izbiro ustrezne spletne strani s seznama rezultatov iskanja, s pravilnim črkovanjem iskanih izrazov in z razumevanjem jezika, ki je prikazan v rezultatih iskanja. Poznavanje različnih tehnik iskanja je uporabnikom v veliko pomoč pri izkorišanju potenciala spletnih iskalnikov.