Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Strojno prevajanje
Orodja za samodejno strojno prevajanje (ang. machine translation), ki so danes na voljo na spletu, so preprosta za uporabo in omogčajo strojne prevode besedil v številne svetovne jezike. Nekatera od teh orodij so razvili spletni velikani (na primer Google Prevajalnik / Google Translate), na trgu pa so tudi specializirana orodja neodvisnih razvijalcev programske opreme (na primer DeepL).
Samodejno prevajanje je predstavljalo zgodovinski izziv za UI. V zadnjih letih so v ta namen uporabili in preizkusili različne tehnologije UI. Sisteme, ki temeljijo na pravilih so z dostopnostjo podatkovnih baz vzporednih besedil nadomestile statistične tehnike strojnega učenja. V zadnjih petih letih najsodobnejšo tehnologijo na tem področju predstavljajo tehnike globokega učenja.
Če ste se lahko še pred nekaj leti ob preizkušanju takšnih orodij prijetno razvedrili, celo zabavali ob prevodih besedil priljubljenih pesmi ali raznih menijev, danes to ni več tako.
- Številne mednarodne institucije razmišljajo o uporabi orodij za samodejno prevajanje kot podpori večjezičnosti.
- Velike medijske video platforme uporabljajo samodejno prevajanje za boljši stik z uporabniki.
- Dvojezični posamezniki in profesionalni prevajalci takšna orodja uporabljajo v poklicnem in zasebnem življenju.
Pri samodejnem prepisovanju oziroma transkripciji uporabljamo tudi umetno inteligenco: gre za pretvorbo glasovnega vnosa v izhodno besedilo. To se lahko izvede na videoposnetkih ali zvočnih posnetkih brez povezave ali na spletu: nekatere platforme za videokonference na ta način omogočajo pridobitev podnapisov, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje dostopnosti in/ali razumevanje govora iz drugega jezika.
Tehnike sinteze glasu prevzamejo besedilo in glasovni model, ki besedilo govori s tem glasom. Glasovni model je lahko standarden ali pa ga je mogoče tudi usposobiti, da ustreza resničnim ljudem!
Orodja za ustvarjanje besedila se uporabljajo za ustvarjanje novega besedila s pomočjo umetne inteligence: to novo besedilo lahko temelji na obstoječem besedilu (na primer oblikovanje povzetkov, poenostavitev ali reformulacija obstoječega besedila) ali temelji na pogovornih modelih, pri katerih umetna inteligenca ustvari besedilo o določeni temi.
V prihodnje se obeta še veliko več izboljšav strojnih prevajalnikov. Kakovost prevodov se povečuje. Razne rešitve, ki združujejo prevode, transkripcije in sintezo govora, kar omogoča približevanje idealu brezhibne večjezične komunikacije, bodo v kratkem postale nekaj običajnega.