Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Sistemi za podporo odločanju
Pri racionalnem in sistematičnem odločanju si lahko pomagamo s sistemi za podporo odločanju (ang. Decision Support Systems – DSS). Ko govorimo o DSS, imamo v mislih sisteme, ki uporabljajo informacijsko tehnologijo. Praviloma gre za sisteme za intenzivno uporabo znanja, seveda pa si lahko pomagamo tudi z enostavnejšimi orodji.
DSS uporabljamo, da nam olajšajo trud v odločitvenem procesu. DSS pomagajo preseči človekove omejitve pri procesiranju informacij, omogočajo sistematizirano odločanje in tako precej pripomorejo, da se izognemo pastem pri odločanju.
Nekateri uvrščajo med tehnologije, ki jih uporabljajo sistemi za pomoč pri odločanju, prav vse od ročnih metod, elektronskih preglednic, preko baz podatkov, do ekspertnih sistemov.
Kot primer uporabe navajamo dva DSS:
- DSS za izbiro primernih cestnih povezav lahko uporablja bazo geografskega informacijskega sistema, upošteva naše želje in omejitve, ki nastanejo kot posledica vremena in drugih prometnih težav, ter nam postreže s predlogi možnih poti, ki so ovrednoteni po kilometrih, predvidenem času in še čem.
- DSS za pomoč pri odločitvah v tekstilni industriji pri barvanju tkanin za določeno vrsto tkanine in predvideno temperaturno obstojnost predlaga različne kombinacije dosegljivih barvil in drugih kemikalij.
Pri običajnih odločitvenih modelih ocenjujemo variante po več lastnostih ali parametrih. V takih primerih govorimo o večparametrskem odločanju. V realnosti srečamo odločitvene primere z nekaj (na primer nakup računalnika) do nekaj deset in več parametrov, kadar gre za kompleksne odločitvene situacije. To so take odločitvene situacije, ki imajo veliko med seboj zapleteno povezanih elementov (na primer izbira lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov).
Funkcija koristnosti predstavlja »združeno« meritev koristnosti po vseh parametrih. Je kriterijska funkcija, s katero določamo koristnost variant na osnovi posameznih parametrov in njihove povezave. Preprosteje povedano je funkcija koristnosti tista funkcija, ki iz vrednosti parametrov (rečemo jim tudi atributi ali kriteriji) izpelje oceno variante (njeno koristnost).
Prostorski sistemi za podporo odločanju (ang. Spatial Decision Support Systems – SDSS) so interaktivni, računalniško podprti sistemi za pomoč pri odločanju pri reševanju polstrukturiranih prostorskih problemov. Oblikovani so tako, da pomagajo pri usmerjanju in sprejemanju odločitev glede prostorskega načrtovanja. SDSS običajno obstajajo v obliki računalniškega modela ali zbirke med seboj povezanih računalniških modelov, ki uporabljajo različne prostorske in ne-prostorske informacije, kot so podatki o rabi zemljišč, prevozu, upravljanju z vodami, demografiji, kmetijstvu, podnebju, epidemiologiji, upravljanju virov itd.