Uporaba pripomočkov pri odločanju

Primerjava posameznih metod

Glede na vrsto odločitvenega primera je bolj primerna ena ali druga metoda. Za enostavne odločitvene probleme je ročna metoda Abacon zaradi preprostosti uporabe bolj primerna kot metodi podprti z računalniško tehnologijo. Pri zahtevnejših odločitvenih problemih pa sta slednji metodi primernejši.

Pri odločanju s pomočjo elektronske preglednice lahko upoštevamo pomembnost kriterijev z uporabo uteži, ki jo pripišemo vsakemu kriteriju. Oceno posamezne variante preprosto odčitamo. Metoda nam omogoča enostavno izračunavanje končne ocene variant, če bi se ob ustreznem možnem posegu izboljšale vrednosti posameznih parametrov, ali če bi se spremenile uteži, in tako izbrati res optimalno rešitev. Gre za že omenjeno analizo kaj-če. Delo z elektronsko preglednico omogoča tudi grafičen prikaz variant po parametrih ali končnih ocenah. Težava pri uporabi elektronske preglednice nastane takrat, ko niso podatki točno določeni, so pomanjkljivi ali negotovi, in metoda ne da ustrezne ocene variante.

Gradnja modela se pri odločitvenih problemih, kjer je vpliv posameznega parametra odvisen od njegove vrednosti, zaplete. V tem primeru bi bilo treba sprogramirati funkcije, po katerih se posamezne uteži spreminjajo v odvisnosti od vrednosti parametrov. Pri tem moramo upoštevati tudi normalizacijo uteži. Pri odločitvenih problemih, kjer naravne vrednosti parametrov niso številske, je treba te vrednosti pretvoriti v številke, s tem pa izgubimo preglednost nad razumevanjem odločitvenega problema in razlago odločitve. Prav tako se preglednost izgubi z naraščajočim številom parametrov.

Odločitveni model, zgrajen s pomočjo računalniškega programa DEXi, omogoča poleg uporabe mehkih podatkov – o mehkih podatkih govorimo, ko podatki niso točno določeni, so pomanjkljivi ali so negotovi – tudi pregledno razlago rezultatov. Omogoča upoštevanje uteži, ki so odvisne od vrednosti parametra. Študij odločitvenega drevesa in funkcij koristnosti omogoča razumevanje odločitvenega problema, s tem pa tudi končne ocene variante tudi tistim, ki model samo uporabljajo (ga niso gradili). Analiza kaj-če je preprosta. Variante in rezultate lahko na različne načine tudi grafično predstavimo.

Neugodno je, da DEXi ni tako razširjen računalniški program, kot je elektronska preglednica. Za uporabo kot program ni zahteven, treba pa je poznati metodologijo večparametrskega odločanja in osnovna pravila za delo z njim. Slabost pri vrednotenju s pomočjo DEXi-ja je, da ne zna razvrščati znotraj razreda, to je variant, ki so ocenjene z isto opisno oceno.

Primerjavo obravnavanih odločitvenih metod prikazuje spodnja tabela: