Proces odločanja

Odločanju se v življenju praktično ne moremo izogniti. Odločitveni problemi so zelo različni in posegajo v vsakdanje zasebno in poslovno življenje. Posledice odločitev so prav tako zelo različne. Nekaterih, kot na primer izbira okusa sladoleda, skorajda ne čutimo ali pa se v kratkem času izgubijo. Druge, kot na primer ali želimo imeti otoroke oziroma si ustvariti družino, pa vplivajo na nas celo življenje. Cilj vsakega odločanja je »prava odločitev«, odločitev, ki bo imela za odločevalca najugodnejše posledice.

Problem odločanja je tako pomemben, da se z njim ukvarja vrsta znanstvenih področij in disciplin, tako družboslovnih kot naravoslovnih. Prva znana pisna navodila, kako se odločati, segajo v četrto stoletje pred našim štetjem.

Odločanje je proces, pri katerem izbiramo med več možnostmi – variantami. Izbrana varianta naj čimbolj ustreza danim ciljem. Vrstni red zaželenosti variant določa tako imenovana preferenčna relacija »imam raje«. Ta je odvisna od preferenčnega znanja odločevalca oziroma odločevalcev, ki ni pogojeno le z njegovim strokovnim znanjem, ampak tudi z njegovimi vrednotami. Tak primer je lahko izbor počitnic. Variante so v tem primeru: počitnice v gorah, ob morju, v zdravilišču, popotovanje itd.


Odločamo se lahko na različne načine:

  • Intuitivno (to je odločanje, pri katerem ne znamo razložiti, kako to počnemo) ali sistematično (organiziranje podatkov in znanja).
  • Individualno ali skupinsko.
  • O racionalnem odločanju govorimo takrat, ko izmed vseh možnih variant izberemo tisto, ki je najbolj zaželena, o iracionalnem odločanju pa takrat, ko je odločitev zaradi raznih omejitev na videz brezmiselna (na primer v trenutku odločanja ne upoštevamo vseh razpoložljivih parametrov, ki vplivajo na kakovost odločitve).

Vzrokov za težave pri odločanju o določenem odločitvenem problemu je več:

  • pri odločanju navadno ne poznamo vseh dejavnikov, ki vplivajo na odločitev,
  • variante, med katerimi se odločamo, niso natančno določene,
  • za natančno študijo odločitvenega problema in variant bi zmanjkalo časa,
  • vsi podatki niso vedno dosegljivi,
  • cilji različnih odločevalcev so lahko različni.

Poleg tega pa obstaja vrsta možnih dejavnikov, ki odločanje ovirajo. Med pasti pri odločanju štejemo:

  • Spreminjanje odločitvene situacije, ko se med odločanjem, na primer pri nakupovanju nekega predmeta po celodnevnem iskanju, raje odločimo za dražjo varianto, kot da bi se vrnili na drugi konec mesta in kupili optimalno. Na odločitev je vplival nov kriterij – utrujenost.
  • Majhne razlike, ki se seštevajo v velike, ko se na primer cena za avto s posameznimi dodatki postopno malo spreminja, razlika med končno in začetno ceno pa je občutna.
  • Dve varianti nista nikoli popolnoma enaki; četudi sta varianti na prvi pogled enaki, lahko že neznaten dodatek, ki nima povezave z odločitveno situacijo, neracionalno vpliva na odločitev.
  • Subjektivna verjetnost povzroči, da pogosto precenimo pojav dogodka, ki ima majhno verjetnost in podcenimo pojav dogodka, ki ima veliko verjetnost.

Marsikdaj se odločamo v negotovih situacijah, ki izvirajo iz opisa variant, preferenčnega znanja odločevalca, predvidevanja bodočih dogodkov.