Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Minimizacija z grafično metodo
Naslednji in hkrati zadnji korak minimizacije z grafično metodo je, da izrazimo pravokotnike oziroma kvadrate, s katerimi smo prekrili enice, kot logične izraze. Najprej se še enkrat spomnimo, da je Karnaughjev diagram sestavljen tako, da vsaka izmed vhodnih spremenljivk prekriva natančno polovico diagrama, hkrati pa se vhodne spremenljivke ne prekrivajo med seboj v celoti, ampak le delno.
To prikazujejo spodnje tri slike. Prva prikazuje območje diagrama, ki ga prekriva vhodna spremenljivka $A$, druga prikazuje območje diagrama, ki ga prekriva vhodna spremenljivka $B$ in zadnja prikazuje območje diagrama, ki ga prekriva vhodna spremenljivka $C$.
Z uporabo grafičen metode smo pokrili vse enice v Karnaughjevem diagramu, za kar smo potrebovali tri pravokotnike, od katerih vsak prekriva natančno dve celici.
Poglejmo, kako zapišemo minimiziran oziroma poenostavljen izraz za vsakega od pravokotnikov, s katerimi smo pokrili enice.
Najprej si oglejmo navpični, rdeči pravokotnik ter kako le-ta pokriva celice glede na vhodne spremenljivke.
Prva slika prikazuje rdeči pravokotnik glede na vhodno spremenljivko $A$. Ker je rdeči pravokotnik le na pol del območja, ki ga prekriva vhodna spremenljivka $A$, bomo to vhodno spremenljivko izpustili. Druga slika prikazuje, da je rdeči pravokotnik v celoti del območja, ki ga prekriva vhodna spremenljivka $B$, zato jo bomo uporabili. Tretja slika prikazuje, da je rdeči pravokotnik v celoti del območja, ki ga prekriva vhodna spremenljivka $C$, zato jo bomo uporabili.
Za opis celic, ki ju prekriva rdeči pravokotnik bomo torej uporabili vhodni spremenljivki $B$ in $C$ kar pomeni, da je minimiziran logični izraz, ki opisuje rdeči pravokotnik enak $B \cdot C$.
Nadaljujmo z vodoravnim, zelenim pravokotnikom, za opis katerega, lahko po podobnem premisleku kot prej, uporabimo vhodni spremenljivki $A$ in $C$ kar pomeni, da je minimiziran logični izraz, ki opisuje zeleni pravokotnik enak $A \cdot C$.
Zaključimo z vodoravnim, modrim pravokotnikom, za opis katerega, lahko po podobnem premisleku kot prej, uporabimo vhodni spremenljivki $A$ in $B$ kar pomeni, da je minimiziran logični izraz, ki opisuje modri pravokotnik enak $A \cdot B$.
