Grafična metoda je v bistvu samo drugačna predstavitev pravilnostne tabele.
Veitchev diagram in Karanughjev diagram sta si med seboj zelo podobna, razlikujeta pa se v postavitvi posameznih celic diagrama. Pri Veitchevem diagramu so mintermi v celice diagrama preslikani zaporedno, v linearnem vrstnem redu.
Pri Karnaughjevem diagramu pa so mintermi v celice diagrama preslikani tako, da se vrednosti mintermov v sosednjih celicah razlikujejo le v enem bitu, kar velja tudi za končne celice. To lastnost imenujemo sosednost (ang. adjacency) in velja za vrstice, stolpce in posamezne celice v Karnaughjevem diagramu.
Veitchev in Karnaughjev diagram sta enaka za eno ali dve spremeljivki, razlikovati pa se začneta pri treh oziroma več spremenljivkah.
Nekaj let kasneje je tudi Veitch prevzel razporeditev, kot jo je predlagal Karnaugh. Od takrat dalje te diagrame imenujemo Karnaughjevi diagrami, Veitch-Karnaughjevi diagrami ali pa tudi (vendar zelo redko) Veitchevi diagrami.
V tem učbeniku bomo uporabljali rumeno označene Karnaughjeve diagrame do vključno štirih spremenljivk in izraz »Karnaughjev diagram«. Za Karnoughjeva diagrama treh oziroma štirih spremenljivk obstaja tudi alternativna razporeditv celic, označena z oznako (v2), ki pa je v tem učbeniku ne bomo uporabljali.