Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Pretvorba iz pravilnostne tabele v logično vezje
Pri konjunktivni normalni obliki – KNO vzamemo maksterme, pri katerih je rezultat logične funkcije oziroma izhod enak 0. Te maksterme nato združimo z operatorjem konjunkcije (logični IN). V našem primeru bi torej vzeli maksterme $M_3$, $M_5$, $M_6$ in $M_7$ ter jih združili z logičnim IN: $$M_3 + M_5 + M_6 + M_7 = (A' + B + C) \cdot (A + B' + C) \cdot (A + B + C') \cdot (A + B + C)$$
Gornji izraz lahko opišemo kot produkt vsot (ang. product of sums – POS). Zato v angleščini konjunktivno normalno obliko običajno imenujemo oblika POS (ang. POS form), zapišemo pa jo lahko tudi takole: $$\prod M(3, 5, 6, 7)$$
Katero obliko izberemo pri pretvarjanju iz pravilnostne tabele v logični izraz je odvisno od števila ničel in enic v rezultatu logične funkcije oziroma izhodu.
Če rezultat logične funkcije vsebuje več enic, izberemo disjunktivno nornalno obliko – DNO oziroma obliko SOP. Sicer pa izberemo konjunktivno normalno obliko – KNO oziroma obliko POS.
Vedno lahko sicer izberemo disjunktivno normalno obliko tudi, če je v rezultatu logične funkcije več enic, kot ničel. Vendar bo v tem primeru logični izraz bistveno bolj zapleten.
Enako velja tudi za konjunktivno normalno obliko.
Ker pa želimo do istega rezultata priti na čim enostavnejši način, izberemo tisto obliko, ki nam omogoča pretvorbo v čim enostavnejši logični izraz.
Pretvorba iz logičnega izraza v logično vezje
Ko imamo logični izraz, lahko na podlagi tega logičnega izraza narišemo/ustvarimo logično vezje. Če imamo logični izraz v disjunktivni normalni obliki, potem na prvem oziroma notranjem nivoju narišemo/uporabimo logična vrata IN, na drugem oziroma zunanjem nivoju pa logična vrata ALI.
Glede na to, da imamo na notranjem nivoju – to je v oklepajih – po tri vhodne spremenljivke, bomo uporabili tri-vhodna logična vrata IN. Nato na zunanjem nivoju izhode iz logičnih vrat IN združimo oziroma povežemo kot vhode v logična vrata ALI. Ko povezujemo spremenljivke na vhode logičnih vrat na prvem nivoju, moramo paziti, da pri negiranih vhodih uporabimo logična vrata NE.
Zgoraj opisana pretvorba iz logičnega izraza v logično vezje je prikazana po korakih v spodnji interaktivni dejavnosti.
1. korak