Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Opisovanje zvoka – MIDI
Obstaja veliko različnih vrst naprav, ki uporabljajo MIDI – od mobilnih telefonov, digitalnih glasbenih instrumentov do osebnih računalnikov. Vsem MIDI napravam je skupno to, da govorijo »jezik« MIDI. Ta jezik opisuje postopek tvorjenja zvoka oziroma natančneje predvajanja glasbe na podoben način kot notni zapisi: obstajajo MIDI sporočila, ki opisujejo, katere note naj se predvajajo, kako dolgo in v kakšnem tempu, katere instrumente je potrebno uporabiti pri predvajaju in pri kakšni relativni glasnosti.
MIDI ni zvok. Če nekdo pravi, da MIDI zveni slabo, potem ne razume, kako deluje MIDI. Predstavljaj si, da vzameš notni zapis oziroma partituro Beethovnove skladbe in ga daš nekomu, ki zna brati notni zapis, vendar nikoli ni igral violine. Nato mu daš še poceni violino – glasba, ki jo bo zaigral, bo najbrž zvenela precej slabo. Sedaj daj isti notni zapis »prvi violini« simfoničnega orkestra, ki igra na Stradivarijevo violino – glasba bo verjetno zvenela čudovito. Podobno je MIDI odvisen od kakovosti predvajalnika in od tega, kako dobro opis glasbe ustreza temu predvajalniku.
MIDI je opisni jezik, zato je izjemno prilagodljiv. Ker so MIDI podatki le navodila za izvedbo in ne digitalna različica zvočnega posnetka, je dejansko mogoče enostavno spreminjati izvedbo. To pomeni, da lahko spremenimo samo eno nepravilno zapisano noto ali pa spremenimo vse note, da lahko izvedemo skladbo v novem ključu, v drugačnem tempu ali na različnih instrumentih.
Zmožnost popravljanja, spreminjanja, dodajanja, odstranjevanja, pospeševanja ali upočasnjevanja katerega koli dela skladbe je razlog, zakaj je MIDI tako dragocen za ustvarjanje in predvajanje glasbe ter učenje o glasbi.
MIDI ni le način povezovanja naprav. Ta standard vsebuje tudi obširno množico »glasbenih ukazov«, s katerimi elektronski instrumenti krmilijo eden drugega.
MIDI ukaz je sestavljen iz »kontrolnega bajta« ter običajno 2 do 3 »podatkovnih bajtov«. Ti podatkovni bajti so v bistvu skupine števil, ki tvorijo obvestilo. Poznamo različna MIDI obvestila, vsako od njih je povezano z določenim glasbenim dejanjem. Tako ena skupina števil pomeni, da naj instrument tvori zvok – torej to ustreza prej omenjenem obvestilu »vklop tona«. Druga kombinacija pa pove, da naj instrument preneha tvoriti ton.
Obstaja MIDI sporočilo s katerim določimo instrument z vnaprej določenega seznama 128 zvokov. V teoriji ima lahko vsak sintetizator svoj lasten seznam instrumentov, standard »General MIDI« pa določa seznam 128 instrumentov, kar poenostavlja združljivost.