Narava zvoka

Zvok je valovanje, ki se prenaša skozi trdne, kapljevinaste ali plinaste snovi. V kapljevinah in plinih je zvok vedno vzdolžno valovanje, v trdninah pa je mogoče izzvati tudi prečno zvočno valovanje. Zvok lahko opredelimo s frekvenco (ang. frequency) in z amplitudo (ang. amplitude) zvočnega tlaka. Frekvenca je povezana z višino tona, amplituda pa z glasnostjo tona.

Zvočnik deluje tako, da premika sredinski stožec membrane navznoter in navzven, kar povzroči, da se delci zraka združijo v valove. Ti valovi se razširjajo od zvočnika in po zraku potujejo s hitrostjo 340 m/s. Če je valovom tvoje uho na poti, bodo valovi zvočnih delcev trčili z ušesnim bobničem, ki bo zavibriral in poslal sporočilo v možgane. Tako slišiš:

Ko slišiš zvoke različnih višin in glasnosti gre v bistvu zato, da ima vsak zvočni val različno količino energije, ki pomeni glasnost zvoka (več energije pomeni glasnejši zvok) in različno razdaljo med posameznimi valovi, ki pomeni višino zvoka (manjša razdalja med valovi pomeni višji zvok).

Interaktivna vaja

Frekvenco merimo v hertzih (Hz) ali številu ponovitev na sekundo. Ljudje slišimo frekvence med 20 Hz in 20000 Hz (20 kHz). Amplitudo merimo v decibelih (dB). Bolečinski prag glasnosti je pri človeku okrog 120 dB, kar je enako glasnosti letala na vzletni stezi.