Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Opisovanje zvoka – MIDI
Preden si ogledamo opisovanje zvoka z MIDI, moramo spoznati osnove glasbenih instrumentov. Vsa glasbila tvorijo zvok pod nadzorom glasbenika. Glasbenik lahko sproži zvok na različne načine: s pritiskom na tipko, s potegom loka po strunah godala, z udarcem na boben ali činelo itd. Govorimo o dejanju, ki sproži zvok, recimo mu »vklop tona«. Tako dejanje oziroma dogodek srečamo tudi pri MIDI (imenujemo ga »Note On«).
Večina glasbil tudi omogoča, da glasbenik kadarkoli zvok prekine. Tako lahko spusti tipko na klaviaturi ali ustavi lok na godalu, pri bobnih in činelah pa zvok običajno izzveni sam od sebe. Temu dejanju pravimo »izklop tona«. Srečamo ga tudi pri MIDI (imenujemo ga »Note Off«).
Glasbila lahko proizvajajo različne tone (ang. pitches) različnih višin. Tako ima akustični klavir 88 tipk oziroma 88 različnih tonov. Še nekaj je skupnega veliko glasbilom. Tone lahko tvorijo pri različni glasnosti. Pianist lahko tako pritisne na tipke z večjo ali manjšo močjo, podobno kot lahko bobnar na bobne in činele udarja z večjo ali manjšo močjo.
Glasbeniki si pogosto želijo, da bi lahko krmilili elektronske instrumente na daljavo ali samodejno. Daljinsko upravljanje bi na primer bilo, če bi igrali na eno glasbilo in bi s pomočjo tega glasbila krmilili eno ali več drugih glasbil. Tako bi lahko združevali oziroma mešali zvoke iz več glasbil. Samodejno krmiljenje pa bi bilo, če bi glasbenik uporabljal neko napravo tako, da bi igrala, kot če bi nanjo igral nek drug glasbenik. Takim napravam pravimo sekvencerji (ang. sequencer).
Tako si nekateri glasbeniki želijo vnaprej posneto glasbo oziroma »playback« tudi pri nastopih v živo, vendar se jim zdi uporaba vnaprej posnetih posnetkov preveč omejujoča, nezanesljiva in premalo fleksibilna. Namesto vnaprej posnetih posnetkov si želijo bolj inteligentne naprave, kot je na primer računalnik, s katerim bi lahko samodejno ali daljinsko krmilili glasbila in pri tem ne bi bili omejeni le na en tip glasbila.
Tako so se leta 1983 proizvajalci glasbil dogovorili za standard MIDI, kar pomeni »Musical Instrument Digital Interface«.