Stopnje glasnosti (in frekvenc) različnih zvokov prikazuje spodnji grafikon. Na primer šelestenje listov ima glasnost 10 dB, šepetanje ima 20-30 dB, ptičje petje 30-40 dB, običajen dež 50 dB, običajen pogovor 60 dB, zvonjenje mobilnega telefona 70 dB, motorno kolo 80 dB, avtomobil 90 dB, tovornjak 100 dB, rock koncert 110 dB, letalo na vzletni stezi 120 dB, reaktivni motor letala 140 dB.

Bolečinski prag glasnosti je pri človeku okrog 120 dB, pri 140 dB pa nastopi takojšnja poškodba slušnih živcev v ušesu.

Analogno in digitalno

Če želimo, da bo računalnik lahko shranjeval zvočne datoteke, moramo neprekinjene analogne zvočne valove pretvoriti v digitalne dvojiške vrednosti, kot prikazuje spodnja slika.

Analogni zvočni val zajame mikrofon, ki ga pretvori v analogne električne signale. Mikrofon analogne električne signale pošlje v analogno-digitalni pretvornik – ADP (ang. analogue-to-digital converter – ADC). ADP pretvori električne signale v digitalne dvojiške vrednosti, ki jih je mogoče shraniti v računalniku.

Ko je zvok zapisan oziroma shranjen v digitalnem zapisu, ga lahko urejaš s programi za urejanje zvoka, kot je na primer Audacity. Urejanje zvoka pomeni, da lahko uporabljaš različne zvočne učinke in/ali filtre, lahko pa uporabiš tudi različne pretvorbe zvoka.

Za predvajanje zvoka v digitalnem zapisu uporabimo digitalno-analogni pretvornik – DAP (ang. digital-to-analogue converter – DAC), ki digitalne dvojiške vrednosti pretvori v analogne električne signale. Ti analogni električni signali se prenesejo na zvočnik, ki vibrira. Vibracije zvočnika premikajo zrak oziroma zračne delce, ki ustvarijo zvočne valove in analogni šum.