Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
UTF-32
UTF-32 je Unicode shema za kodiranje stalne dolžine. Predstavitev vsakega znaka je preprosto številka tega znaka, pretvorjena v 32-bitno dvojiško število. Vodilne ničle uporabimo, če število ne obsega dovolj bitov (enako kot predstavimo 254, kot 4-mestno desetiško število – 0254). V računalništvu predstavlja 32 bitov lepo, okroglo število, ki ga pogosto imenujemo beseda (ang. word). To je lahko malce zavajajoče, saj lahko v besede shranjujemo UTF-32 znake s katerimi predstavljamo slovenske besede.
Na primer, znak H je v UTF-32 predstavljen takole:
00000000 00000000 00000000 01001000
Znak $ pa je v UTF-32 predstavljen takole:
00000000 00000000 00000000 00100100
In znak 犬 (pes po kitajsko) je v UTF-32 predstavljen takole:
00000000 00000000 01110010 10101100
Interaktivni pretvornik ti omogoča pretvarjanje Unicode znaka v njegovo UTF-32 predstavitev. Prikazana je tudi številka Unicode znaka. Biti predstavljajo le številko znaka v dvojiški obliki.
Vaja
- Predstavi vsak znak svojega imena z UTF-32.
- Preveri, koliko bitov potrebuješ za predstavitev imena in pojasni, zakaj toliko (ne pozabi, da za predstavitev vakega znaka potrebuješ 32 bitov).
- Pojasni, postopek predstavitve vsakega znaka. Tudi, če uporabljaš interaktivni pretvornik, moraš postopek razložiti z dvojiškimi števili.
ASCII pravzaprav uporablja isti pristop. Vsak ASCII znak je oštevilčen s številko med 0 in 255, predstavitev znaka pa je ta številka, pretvorjena v 8-bitno dvojiško število. Tudi ASCII je shema za kodiranje stalne dolžine – vsak ASCII znak je predstavljen z 8 biti.
V praksi UTF-32 uporabljamo zelo redko, saj je zelo potraten s prostorom – uporablja zelo veliko vodilnih ničel. Veliko pogostejša je uporaba bolj razširjenih shem za kodiranje UTF-8 in UTF-16, spremenljive dolžine, ki si ju bomo ogledali v nadaljevanju.