Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Povzetek
Za ponovitev učne snovi najprej navedi definicijo pojma, nato s klikom pojma preveri svoj odgovor.
ASCII je kodna tabela s katerimo lahko predstavimo 128 različnih znakov – 95 natisljivih znakov in 33 »kontrolnih« znakov.
Vzamemo nabor »simbolov« in zagotovimo optimalne vzorce bitov za predstavitev teh »simbolov«. Pogostejšim stvarem priredimo krajše vzorce, redkejšim pa daljše.
Družina standardov ISO/IEC 8859 je nastala z razširitvijo standarda ASCII na 8 bitov. Višje številke so rezervirane za nacionalne znake.
Namesto shranjevanja ponavljajočega se zaporedja preprosto shranimo samo sklic na mesto, kjer se je zaporedje nazadnje pojavilo.
Kodna tabela je dogovorjena razporeditev znakov. Tako za vsak znak vemo, na katerem mestu se nahaja.
Unicode® predstavlja množico znakov in vsebuje okoli 120.000 znakov iz različnih jezikov. Vsak znak ima določeno edinstveno številko, s čimer ga lažje identificiramo.
UTF-8 je shema za kodiranje spremenljive dolžine. Znaki z nižjo številko za predstavitev potrebujejo manj bitov, kot tisti z višjo številko. UTF-8 znak obsega 8, 16, 24 ali 32 bitov.
UTF-16 je shema za kodiranje spremenljive dolžine, ki je veliko bolj zapletena kot UTF-8.