Standard ASCII

V enem izmed prejšnjih poglavij smo si ogledali, kako lahko v brajici s šestimi pikami predstavimo 64 edinstvenih vzorcev. Posamezna pika ustreza enemu bitu, saj lahko imajo tako pike, kot biti natanko dve različni vrednosti.

Preštej, koliko različnih znakov – velikih črk, malih črk, številk in simbolov – lahko s tipkovnico natipkaš v urejevalnik besedil. (Ločil, ki jih najdeš nad številkami in simbolov ob strani tipkovnice, ne pozabi prišteti k simbolom!)

Ugotoviš lahko, da je znakov več kot 64, pravzaprav jih lahko najdeš do 95. Ker lahko s 6 biti predstavimo samo 64 znakov, potrebujemo za predstavitev več kot 6 bitov. Izkaže se, da za predstavitev vseh teh znakov potrebujemo vsaj 7 bitov, s katerimi lahko predstavimo 128 različnih znakov – 95 natisljivih znakov in 33 »kontrolnih« znakov. Točno tako je besedilo predstavljeno s standardom ASCII (ang. American Standard Code for Information Interchange).

Za shranjevanje vsakega znaka po standardu ASCII potrebujemo 8 namesto 7 bitov, pri čemer je najbolj levi not neporabljen in ima vrednost 0. Kjer se le da, pri delu z računalniki uporabljamo cele bajte oziroma zloge (8 bitov), zato shranjujemo znake po standardu ASCII z 8 biti.

Tabela prikazuje vzorce bitov, ki jih ASCII uporablja za predstavitev znakov.

Na primer, mali črki b je v tabeli prirejen vzorec bitov 01100010 (0 na začetku je predpona, da dobimo vzorec, dolg 8 bitov). Mali črki »e« je prirejen vzorec 01100101. Če bi dano besedo zapisali s to kodo, bi jo lahko nekdo drug natančno odkodiral.

Računalniki lahko predstavijo dele besedila z zaporedjem vzorcev, podobno, kot to počnemo pri brajici.

Na primer, besedo »beseda« (same male črke) lahko zakodiramo, kot zaporedje

01100010 01100101 01110011 01100101 01100100 01100001

To je zato, ker je »b« enak 01100010, »e« enak 01100101 itd. V ASCII tabeli klikni posamezen znak in preveri, da se nismo zmotili!

Desetiško 0 Šestnajstiško 0 Osmiško 0 Dvojiško 00000000