Predstavitev števil v praksi

V računalnikih so števila pogosto shranjena v elektronskih preglednicah ali podatkovnih bazah. Števila lahko v računalnik vneseš preko programa za elektronske preglednice; preko programa za delo s podatkovnimi bazami; preko programa, ki si ga napisal(-a) sam(-a) ali ga je napisal nekdo drug ali pa zbereš podatke o temperaturi, zračnem tlaku, tresenju tal in podobno, s pomočjo dodatne strojne opreme, kot so na primer senzorji.

Nekatere stvari, za katere bi lahko mislili, da so številke, kot na primer telefonska številka (03) 555-1234, dejansko niso shranjene kot številke, saj vsebujejo pomembne znake (kot so pomišljaji in presledki), pa tudi vodilno 0, ki bi bila izgubljena, če bi bila shranjena kot številka (zgornja številka bi tako postala 35551234, kar ni čisto prav). Takšne stvari so shranjene kot besedilo, kar bomo razložili v naslednjem poglavju.


Po drugi strani pa stvari, ki ne izgledajo kot številke (na primer »30. januar 2018«), pogosto shranjujemo kot vrednosti, ki jih lahko pretvorimo v obliko, ki ima pomen za bralca (poskusite vnesti dva datuma v program za elektronske preglednice in nato odšteje enega od drugega – rezultat je koristna številka). V dejanski predstavitvi datumov torej uporabljamo številke. Za pretvarjanje številske vrednosti iz dejanske predstavitve v smiselni datum, ki je prikazan v uporabniškem vmesniku, uporabljamo programsko kodo.

Za radovedne

Številke uporabljamo za shranjevanje zelo različnih stvari, kot so datumi, ocene dijakov, cene izdelkov, statistični podatki, znanstveni odčitki, velikosti in dimenzije grafike.

Pri shranjevanju številk v računalniku je treba upoštevati naslednje težave:

  • Kako velik obseg številk mora biti predstavljen?
  • Kako ravnati z negativnimi številkami?
  • Kako ravnati z decimalno vejico in ulomki?