Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Sprememba perspektive
Izvirna sintaksa klica funkcije, na primer izpisi_cas(trenutni_cas), kaže na to, da je funkcija aktivni predstavnik. Pravi nekako takole: »Hej izpisi_cas! Tu imaš objekt, ki ga izpiši.«
Pri objektno usmerjenem programiranju pa kot aktivne predstavnike obravnavamo objekte. Poziv kot na primer trenutni_cas.izpisi_cas() pravi: »Hej trenutni_cas! Izpiši samega sebe!«
Ta sprememba v perspektivi je morda bolj vljudna, vendar na prvi pogled ni videti, da bi bila uporabna. Vendar včasih premik odgovornosti iz funkcij na objekte omogoča pisanje bolj raznolikih funkcij ter posledično lažje vzdrževanje in ponovno uporabo kode.
Najpomembnejša prednost objektno usmerjenega sloga programiranja je v tem, da se natančno prilega našemu miselnemu razčlenjevanju in izkušnjam iz resničnega življenja. V resničnem življenju je metoda kuhaj del mikrovalovne pečice – funkcija kuhaj ne sedi nekje v kotu kuhinje in čaka, da ji posredujemo mikrovalovno pečico! Podobno uporabljamo lastne metode mobilnega telefona za pošiljanje SMS sporočil in za utišanje mobilnega telefona.
Funkcionalnost predmetov v resničnem življenju je običajno tesno povezana s predmeti samimi. Objektno usmerjeno programiranje nam omogoča, da to natančno preslikamo, ko načrtujemo, organiziramo in izdelujemo programe.
Objekti lahko imajo stanje
Objekti so najbolj koristni takrat, kadar moramo spremljati tudi neko stanje, ki se od časa do časa spremeni. Razmislimo na primer o objektu avtomobil. Stanje avtomobila sestoji iz stvari, kot so na primer njegov položaj, njegova smer, njegova barva, njegova oblika itd. Metoda levo(90) posodobi smer avtomobila, metoda naprej spremeni njegov položaj itd.
Glavna komponenta stanja objekta bančni račun, bi najverjetneje bilo trenutno stanje na bančnem računu in morda dnevnik vseh transakcij. Metode bi omogočale da se pozanimamo o trenutnem stanju, položimo denar na račun ali izvedemo plačilo. Izvedba plačila bi vsebovala znesek in opis, kar bi se zapisalo v dnevnik transakcij. Verjetno bi potrebovali tudi metodo za izpis dnevnika transakcij.
