Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Pomnjenje vrednosti
Zdaj razumemo kako deluje aritmetično-logična enota in jo lahko uporabimo za izračun različnih vrednosti. Nesimselno je, da izračunane vrednosti po izračunu zavržemo. Zelo uporabno bi bilo, če bi jih lahko shranili ter uporabili kasneje, ali pa jih uporabili v več zaporednih operacijah za računanje novih vrednosti. V nadaljevanju bomo spoznali vezja, s katerimi lahko shranjujemo oziroma pomnimo vrednosti.
Do sedaj smo logična vezja načrtovali samo v eni smeri. Še nikoli pa nismo izhoda logičnih vrat uporabiti kot vhod v ista logična vrata – se pravi, kot povratno povezavo.
Izhod logičnih vrat ALI povežimo z enim izmed vhodov teh istih logičnih vrat, na drugi vhod pa povežimo stikalo. Ko stikalo vklopimo, bo na prvem vhodu vrednost TRUE oziroma 1 in ker gre za logična vrata ALI, bo tudi na izhodu vrednost TRUE oziroma 1. Izhod je povezan z drugim vhodom, zato bo tudi na drugem vhodu vrednost TRUE oziroma 1.
Sedaj lahko stikalo na prvem vhodu poljubno izklapljamo ali vklapljamo. Na izhodu bo vedno vrednost TRUE oziroma 1, ne glede na vrednost prvega vhoda. Torej smo ustvarili vezje, s katerim lahko zadržimo/pomnimo vrednost TRUE oziroma 1.
Preizkusi interaktivno animacijo delovanja logičnega zatiča ALI tako, da vključiš oziroma izključiš stikalo.
Takšno vezje imenujemo zatič (ang. latch), saj z njim »zataknemo« vrednost oziroma onemogočimo, da bi se vrednost spremenila – kar pomeni, da to vrednost pomnimo.
Vrednost TRUE oziroma 1 znamo shraniti. Sedaj v vezju namesto logičnih vrat ALI uporabimo logična vrata IN ter predpostavimo, da je vrednost TRUE oziroma 1 tako na obeh vhodih, kot tudi na izhodu vezja.
Ko stikalo izklopimo, bo na prvem vhodu vrednost FALSE oziroma 0 in ker gre za logična vrata IN, bo tudi na izhodu vrednost FALSE oziroma 0. Izhod je povezan z drugim vhodom, zato bo tudi na drugem vhodu vrednost FALSE oziroma 0.
Sedaj lahko stikalo na prvem vhodu poljubno izklapljamo ali vklapljamo. Na izhodu bo vedno vrednost FALSE oziroma 0, ne glede na vrednost prvega vhoda. Torej smo ustvarili vezje, s katerim lahko zadržimo/pomnimo vrednost FALSE oziroma 0.
Preizkusi interaktivno animacijo delovanja logičnega zatiča IN tako, da vključiš oziroma izključiš stikalo.
V nadaljevanju si bomo ogledali, kako takšni ločeni vezji, s katerima lahko pomnimo vrednosti 0 oziroma 1, združimo v eno samo vezje, ki nam omogoča pomnjenje.