Čeprav se natančne definicije razlikujejo, obstaja v splošnem šest stopenj življenjskega cikla podatkovne baze.
Stopnja analize (ang. Analysis) vključuje razgovore z vsemi zainteresiranimi stranmi ter preučevanje obstoječega sistema, da ugotovimo kje so težave, omejitve in možnosti za izboljšave. Na tej stopnji določimo tudi cilje in obseg novega sistema.
Na stopnji načrtovanja (ang. Design) iz predhodno določenih zahtev izdelamo idejno zasnovo. Na podlagi idejne zasnove nato izdelamo logični in fizični model podatkovne baze, na podlagi katerih bomo lahko podatkovno bazo izdelali oziroma izvedli.
Na stopnji izvedbe (ang. Implementation) najprej namestimo sistem za upravljanje podatkovnih baz – SUPB (ang. Database Management System – DBMS), nato izdelamo podatkovno bazo in nazadnje naložimo ali uvozimo podatke.
Na stopnji testiranja (ang. Testing) testiramo delovanje podatkovne baze in jo natančno prilagodimo – običajno v povezavi s povezanimi aplikacijami.
Stopnja delovanja (ang. Operation) je, ko podatkovna baza deluje normalno in uporabnikom omogoča shranjevanje, urejanje, brisanje in iskanje podatkov.
Na stopnji vzdrževanja (ang. Maintenance) izvajamo spremembe podatkovne baze, kot odziv na nove zahteve ali spremenjene pogoje delovanja (kot je na primer večja obremenitev).
Razvoj podatkovnih baz ni neodvisen od razvoja sistemov in pogosto predstavlja eno komponento večjega procesa razvoja sistemov. Stopnje razvoja sistemov v bistvu odražajo stopnje življenjskega cikla podatkovne baze, le da so stopnje razvoja sistemov splošnejše. Medtem ko se pri načrtovanju podatkovne baze ukvarjamo z oblikovanjem sistema za shranjevanje podatkov, se pri načrtovanju sistemov ukvarjamo tudi s procesi, ki bodo vplivali na podatke.