Pomembno je poudariti, da pri izdelavi modela ne obstaja samo en pravilni odgovor. Bolj ko je situacija zapletena, več je možnih modelov, ki bodo delovali. Oblikovanje podatkovne baze je pridobljena veščina, kar pomeni, da potrebujemo veliko izkušenj, ki jih pridobimo in izpilimo, če postopek načrtovanja podatkovne baze izvedemo večkrat.
Bolj izkušeni načrtovalci/oblikovalci podatkovnih baz bodo imeli dobro predstavo o tem, kaj deluje in o morebitnih težavah, ki se lahko pojavijo kasneje, saj so že večkrat šli skozi celoten postopek.
Ko vodstvo organizacije oziroma stranka potrdi diagram E-R, sledi naslednji korak, t.j. zamenjava relacij mnogo-proti-mnogo z dvema relacijama ena-proti-mnogo. Sistemi za upravljanje podatkovnih baz (SUPB) ne morejo neposredno implementirati relacij mnogo-proti-mnogo, zato jih moramo razčleniti na dve manjši oziroma enostavnejši relaciji. Če želimo to doseči, moramo ustvariti sestavljeno entiteto (ang. composite entity). Ker so sestavljene entitete manj »resnične« kot običajne entitete, jih je včasih težko poimenovati. V tem primeru lahko sestavljeno entiteto poimenujemo glede na obe entiteti, ki jo sestavljata. Na primer relacijo mnogo-proti-mnogo med entitetama Dijak in Predmet lahko razbijemo na relaciji ena-proti-mnogo med entitetama Dijak in Dijak-Predmet ter med entitetama Dijak-Predmet in Predmet, kot prikazuje spodnja slika.
Enako velja tudi, če je entiteta rekurzivna. Entiteta Oseba je v relaciji »je brat« s števnostjo M:N sama s seboj, zato prav tako potrebuje sestavljeno entiteto. V tem primeru si lahko izmislimo dobro ime za sestavljeno entiteto presečišča, t.j. Brat. Ta entiteta vsebuje (poleg primarnega ključa) dva atributa, po enega za vsako osebo bratskega razmerja – to sta primarni ključ prvega brata in primarni ključ drugega brata.
Ko je idejna zasnova končana in odobrena, jo pretvorimo v logično in fizično zasnovo. Običajno na tej stopnji izberemo tudi SUPB, ki vpliva na fizično zasnovo. Izbira je odvisna od zahtev in kompleksnosti podatkovnih struktur. Strogo gledano sta logična zasnova in fizična zasnova dve ločeni stopnji, ki pa sta pogosto združeni v eno. Logična zasnova vsebuje natančno določene entitete, njihove atribute ter medsebojne povezave z natančno določenimi relacijami.
Fizična zasnova pa vsebuje podrobnosti, ki so vezane na SUPB oziroma izvedbo podatkovne baze, saj lahko različne izvedbe podpirajo različne vrste podatkov. Pri fizični zasnovi vsaka entiteta postane tabela v podatkovni bazi in vsak atribut postane polje te tabele. Tuje ključe lahko ustvarimo, če se odločimo, da jih bomo uporabljali in jih SUPB podpira. Če je relacija obvezna, mora biti tuji ključ definiran kot NOT NULL
, če pa relacija ni obvezena, lahko tuji ključ dovoljuje tudi ničelne (NULL
) vrednosti.
Normalizacija tabel oziroma podatkov je pomemben korak pri načrtovanju podatkovne baze. Ta postopek pomaga preprečiti odvečnost podatkov in izboljša celovitost podatkov. Normalizacijo bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju te učne enote.