Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Kaj je podatkovna baza?
Podatkovno bazo si najlažje predstavljamo kot zbirko povezanih tabel. Predstavljajmo si tabelo (v papirnati ali v digitalni obliki) s prodajnimi naročili v trgovini. Potem imamo še eno tabelo izdelkov, ki vsebuje evidenco zalog. Če želimo izpolniti naročilo, moramo najprej izdelek poiskati v tabeli z naročilom, nato pa poiskati in prilagoditi raven zalog tega izdelka v tabeli izdelkov. Za take naloge uporabljamo podatkovno bazo (ang. database) in programsko opremo za upravljanje podatkovnih baz, ki jo imenujemo sistem za upravljanje podatkovnih baz – SUPB (database management system – DBMS).
Večina današnjih podatkovnih baz je relacijskih (ang. relational). Relacijske podatkovne baze jih imenujemo zato, ker vsebujejo tabele podatkov, ki so med seboj povezane oziroma v relaciji preko skupnega polja. Na primer »Tabela 1« prikazuje tabelo izdelkov, »Tabela 2« pa prikazuje tabelo računa. Opazimo lahko, da povezava oziroma relacija med obema tabelama temelji na skupnem polju koda_izdelka. Kateri koli dve tabeli lahko med seboj preprosto povežemo preko skupnega polja.
Tabela 1
| koda_izdelka | opis | enota | cena |
|---|---|---|---|
| A416 | žeblji | škatla | 2,58 € |
| C923 | žebljički | škatla | 1,97 € |
| B587 | vijaki | škatla | 2,36 € |
Tabela 2
| koda_racuna | vrstica_racuna | koda_izdelka | kolicina |
|---|---|---|---|
| 3676 | 1 | A416 | 10 |
| 3676 | 2 | C923 | 15 |
Podrobneje poglejmo prejšnji dve tabeli, da ugotovimo, kako sta organizirani:
- Vsaka tabela je sestavljena iz večih vrstic (ang. rows) in stolpcev (ang. columns).
- Vsaka vrstica vsebuje podatke o enem samem primerku entitete (na primer enem izdeleku ali eni vrstici naročila). To imenujemo zapis (ang. record). Na primer, prva vrstica v tabeli 1 je zapis; opisuje izdelek A416 – škatlo žebljev, ki stane dva evra in oseminpetdeset centov. Izraza vrstica in zapis pomenita isto in ju lahko zamenjujemo.
- Vsak stolpec – imenujemo ga tudi atribut (ang. attribute) – vsebuje en del podatkov, ki se nanaša na zapis. Primeri atributov so količina prodanega izdelka ali cena izdelka. Kadar govorimo o podatkovnih bazah, lahko atribut imenujemo tudi polje (ang. field). Podatki v stolpcu »opis« v tabeli 1 so primer polja. Izraza atribut in polje pomenita isto in ju lahko zamenjujemo.
S takšno strukturo nam podatkovna baza omogoča upravljanje s podatki s pomočjo SQL. Strukturiran povpraševalni jezik (ang. structured query language – SQL) je zmogljiv način iskanja ali spreminjanja zapisov, ki si ga bomo podrobneje ogledali v naslednji učni enoti.
Za lažje delo s podatkovnimi bazami oziroma za lažje upravljanje podatkovnih baz običajno uporabljamo sisteme za upravljanje podatkovnih baz (ang. database management systems – DBMS). Naštejmo še nekaj najbolj razširjenih: MySQL, PostgreSQL, Microsoft SQL Server, SQLite, MongoDB, Redis, MariaDB, Oracle, Firebase, Elasticsearch, DynamoDB, Cassandra, IMB DB2, Couchbase in drugi.
