Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Dedovanje
Koncept, ki ga najpogosteje povezujemo z objektno usmerjenim programiranjem je dedovanje (ang. inheritance). Dedovanje nam omogoča, definiramo nove razrede, ki so spremenjene različice obstoječih razredov. Koncept imenujemo dedovanje tudi zato, ker novi razred podeduje vse metode obstoječega razreda. Če še razširimo prispodobo: obstoječi razred imenujemo starševski razred ali nadrejeni razred (ang. parent class), novi razred pa imenujemo otroški razred ali podrejeni razred (ang. child class).
Dedovanje predstavlja zelo močen oziroma uporaben koncept. Nekatere programe, ki bi bili brez dedovanja zelo zapleteni, lahko ravno zaradi dedovanja napišemo zelo jedrnato in preprosto. Prav tako nam dedovanje olajša vnovično uporabo kode, ker lahko s pomočjo podrejenih razredov prilagodimo obnašanje nadrejenih razredov, ne da bi jih spreminjali. V nekaterih primerih struktura dedovanje odraža naravno strukturo problema, zaradi česar je program lažje razumeti.
Po drugi strani pa lahko dedovanje otežuje branje programov. Ko kličemo metodo včasih ni jasno, kje je definirana. Ustrezna koda je lahko razpršena med več modulov oziroma razredov. Prav tako je mogoče veliko stvari, za katere uporabimo dedovanje, lepše ali bolj elegantno rešiti brez dedovanja. Če naravna struktura problema ne pričakuje oziroma podpira dedovanja, potem lahko rešitev z uporabo dedovanja naredi več škode, kot koristi.
V tem poglavju bomo prikazali uporabo dedovanja na primeru igranja igre s kartami, imenovane Black Jack oziroma Enaindvajset (21). Eden izmed ciljev bo tudi napisati takšno kodo, ki jo bo mogoče ponovno uporabiti, pri programiranju oziroma implementaciji drugih iger s kartami.
